Ljubezen

Ljubezen pride iznenada kot duh .

Ljubezen je, ko barve ponoči žarijo ;
ljubezen je, ko mokri kamni dišijo ;
ljubezen so žive in jasne sanje vsak dan ;
ljubezen je, ko ob tebi nekdo ni nikdar zaspan ;
ljubezen je takrat, ko so veliki problemi lahki kot zrak ;
ljubezen bi moral imeti ves čas čisto vsak ...

Ljubezen potrebuje dvojino .

Ljubezen je kot samotna in plaha žival ;
ljubezen je ptica nad prostranstvom drevja in trav ;
ljubezen je voda, ki osveži in odžeja ;
ljubezni se nikdar ne postavljata ne zid in ne meja ;
ljubezen je svetel in čist dan, ki naj traja ;
ljubezen je nekaj, kar živi vsako leto od maja do maja ...


A ljubezen lahko tudi mine ...
kot medel privid lahko kar naenkrat izgine ;
nikdar se potem ne navadiš le na spomine ...

Če pa ljubezen umre ...
od vsepovsod se priplazijo sence
in takrat zapolnijo svet vse barve teme ...


Najina ljubezen je tudi najina njiva ,
saj na njej vse raste in biva ;
ljubezen je nenehen nemir in norenje,
je nuja za tvoje in moje zorenje ...

Vendar se včasih zazdi ,
da zaradi nje se za hip celo vesolje ustavlja ,
da požgani svet se spet ponovno obnavlja ,
da zamrejo požari, da manj je viharjev, poplav ,
da njeno bistvo je izven naših čutnih zaznav ...


Vendarle pa vedno velja :
ljubezen je vedno ljubezniva
in ljubezen je ljubezen - če je živa .