Misli prepleta nekaj dragocenega,
nekaj, česar nočem zamenjati za nič,
ni nekaj mimobežnega kot so mravlje,
vse nosim s sabo in doma ni dragotin.
V globinah poiščem školjke z biseri,
jih zberem in nanizam v ogrlici,
okrog natančno brušenega diamanta,
siješ v mavričnih barvah kot ogenj.
Pohodiš mravljo, ki ti prekriža pot
in ne slišiš njenega krika bolečine,
zaradi ekstaze nežnih dotikov rok,
ki ustvarjajo kontrapunkt tvoje duše.
Zazebe me v sencah tvojega razuma,
kadar tvoji pomisleki o prihodnosti
izključujejo najpomembnejše: zdaj,
v skelečih brazgotinah preteklega.
Vem, da bodo ostale naposled le misli,
ki bodo kot balzam božale mojo dušo
in grele s toplim in večnim plamenom,
preden bom utonil v svojih zadnjih sanjah.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
