Replika mozaika

Replika mozaika

Sestavljam spomine o Tebi,
koščke mozaika, kamenčke
drobne peščene, počasi, nežno.
Obrisi Tvoje podobe, utvara,
stoječa na piedestalu zmagovalke,
mirno zroča v daljavo, v neznano
brezčasje, bežna podoba zajedavke.
Ne poznam več barvnih odtenkov,
oddaljena refleksija pozabe,
zlomljena v spomin skeleči,
drobi v prah krhke materiale,
od mene odmika delce Tvojega lika,
si del mene, dragoceno trohneči,
kot sivine slika.

Podoba mozaika zre vame,
vem, lahko bi sestavil bolje,
pa nekako niti nisem želel,
sem Te komaj na pol zadel,
a vseeno, si tu, nepopolna,
kot ideja bolna, fikcija
znanstvene fantastike,
resnično neresnični smisel
nesmisla, potovanj in razburjenj,
ki si jih samo zase želela,
želja samo zate v Tebi,
hrepeneča do zadnjega atoma,
od izdiha in ponovnega vdiha,
da dokončno postala si,
brezbarvno ljubeča, krhka,
replika mozaika ...






gabriel stormer

Danes že ne vem več točno, kolikokrat sem se jo že spravila komentirat. Vse kar rečem je spet še ena replika istega v drugih besednih zvezah. Skrite resnice brez črk, zapisi dotikov in občutenj ko besede resnično izgubijo pomen!

Ok forum še ni odprt in vem, da me čaka drugo delo ampak to mi je najljubše in zaradi takšnih stvari, se trudim z vsem ostalim...

Nuška

Nuška Golobič je napisal/a:

Danes že ne vem več točno, kolikokrat sem se jo že spravila komentirat. Vse kar rečem je spet še ena replika istega v drugih besednih zvezah. Skrite resnice brez črk, zapisi dotikov in občutenj ko besede resnično izgubijo pomen!

Ok forum še ni odprt in vem, da me čaka drugo delo ampak to mi je najljubše in zaradi takšnih stvari, se trudim z vsem ostalim...

Nuška

Tenkju, Viljamovka !