Karantena

Naslov sporočila: Karantena Pet 7 Jun 2013 - 6:49

Karantena

V bolnišnici na robu mesta H. je bil pravi preplah. Znašli so se v karanteni. Pojavil se je bolnik, ki se je pravkar vrnil s Tajske. Sumijo na nevaren virus gripe. Bolnišnica je zastražena. V njo prihajajo vedno novi potniki letala, v katerem je bil bolnik. Na srečo pomagajo zdravila, ki so jih odkrili pred časom. Toda potnik, ki je sedel poleg okuženega, ne reagira na zdravila in je v kritičnem stanju. Ostale so preventivno cepili, a ostati morajo v karanteni 14 dni skupaj s svojci. Vsi so prišli na poziv preko radia, televizije in ostalih medijev. Ne morejo pa najti človeka, Neda K., ki je sedel na drugi strani prvega bolnika. Ne javlja se, nihče ne ve, kje bi ga našli. Tudi GSM ima izključen, na domačem pa se javlja tajnica. Vedo, da je okužen in lahko okuži še mnogo ljudi. V mestecu lahko nastane prava epidemija kot neke vrste črna kuga, ki je v starih časih pobila skoraj celo mesto. Ljudje so panični. Ne upajo iz svojih domov. Trgovci si manejo roke, saj si ljudje delajo zaloge za čas, ko ne bodo hodili iz hiš…

V bolnišnici pa so različne reakcije. Najhuje je ljudem, ki so se znašli v ambulantah in v laboratoriju. Prišli so za par ur, zdaj so pa v karanteni. Težko je tudi zdravnikom in sestram. Nekdo je ukradel cel paket ampul z zdravilom in enega s cepivom. Kljub preiskavi ne najdejo ničesar. Zdravil in cepiva počasi zmanjkuje. Panika grabi tudi zdravnike in sestre, saj za vse ni dovolj cepiva. Zato se jih je nekaj zaprlo v posebno sobo z zalogami hrane in pijače. Nekateri norijo v paniki, drugi tiho jočejo, tretji preklinjajo. Primanjkuje postelj, nekateri morajo ležati na pomožnih posteljah in nosilih. Zdravniki in sestre, ki delajo padajo od utrujenosti. Situacija je grozljiva.

Ned K. se je s svojim avtom odpeljal k svoji novi prijateljici s polno vrečko hrane in pijače. Še nihče ni vedel za njo. Ker je bila poročena, tudi ne bi smeli vedeti. Ned je vedel, da njenega moža ne bo cel teden. In uživala sta kot, da bi bila na medenem tednu. Kara B. je uživala v družbi možatega Neda. Bila je tipična plavolaska, more oči in pičla pamet. Ned pa, lahko bi rekli karizmatičen moški, ne prelep, a vendar je s svojim vedenjem in lepimi zelenimi očmi ob črnih laseh plenil pozornost. Bil je visok, videlo se je, da je redno obiskoval fitnes, hodil je plavat, igral je tenis in golf. Vse to si je lahko privoščil, saj je bil uspešen poslovnež z lastno firmo in nekaj deset zaposlenimi, ki so delali namesto njega. On je sklepal le poslovne dogovore in delal nekatere najbolj pomembne projekte. Zato si je lahko privoščil počitnice tudi po mesec in več. Vmes je le občasno poklical v firmo, če je kaj novega, sklepal posle in užival z ženskimi spremljevalci svojih poslovnih Švedskem zaradi poslov.

Tako sta nemoteno lahko uživala. Pravkar sta bila v bazenu, kjer sta do dobra razgrela drug drugega. Kara je uživala v njegovem močnem telesu. Lahko se ga je dotikala vsepovsod. Bila je radovedna, kajti njen mož, strog puritansko vzgojen človek, se je ljubil z njo brez vsake domišljije, v temi, pod odejo, navadno zelo na hitro.

Čudno za ta moderni čas. Le hlačke ji je slekel, svoje potegnil navzdol in brez predigre zabodel korenček v njeno notranjost in končal v nekaj minutah. Nikdar se ni slekel pred njo ali tuširal . Poljub na lice in konec. Z njim se je poročila, ker je bil lep in bogat. Bila je še nedolžna in ni vedela za ženski orgazem in vse radosti spolnosti. Njena družina je bila zelo stroga in podobna njegovi. Tako sta živela zadovoljno oba. Bila sta brez otrok, ker je bil on zaradi prebolelega mumpsa v otroški dobi neploden. Dogovarjala sta se, da bosta čez nekaj let posvojila otroka, a zaenkrat so bili prvi posli in standard.

Kara je prvič videla golo moško telo. Sprva ji je bilo nerodno in je zardevala ob njegovih dotikih na svojem telesu, potem pa se je sprostila, saj se ni mogla upreti užitku in sreči, ki ju je ob tem doživljala. Njegova usta in roke so raziskovali vsak delček njenega telesa in ko je krenil od dveh gričkov navzdol do njenega ščegetavčka, je bila blažena. Ko pa je začutila njegov jezik v svojem bistvu, jo je zmanjkalo. Njen orgazem je bil silovit. Prvič v življenju je čutila kaj je spolni užitek in ljubezenska sreča. Zdaj je raziskovala golo moško telo z rokami, z usti. Prvič je videla, kako narašča mali nagajivček pod njegovim popkom. Ljubkovala ga je nežno, s predanostjo, ga lizala, božala, sesala, raziskovala dve simpatični kroglici pod njim, ju božala, mehko gnetla. Ob tem je z usti in z jezičkom obdelovala njegovega junaka. On pa ji je med tem s prsti razpiral špranjico in prodiral v njeno notranjost. Pod njo je dal več blazin, da jo je privzdignil in nalil v njo sladkega vina, ga izpil in posesal do zadnje kapljice . Ko mu je potem silovito izbruhnil vulkan v njenih ustih, je prvič občutila sladki nektar življenja v svojih ustih. Bilo je fantastično. Potem jo je obrnil, in nežno a silovito vstopil v njo s svojim junakom. Oba sta doživela prava nebesa, poletela sta sreči in zadovoljstvu naproti. Ljubila sta se kar naprej, vsepovsod po prostorni hiši. Užitkom ni bilo ne konca ne kraja. Namesto krožnikov sta uporabljala svoji telesi, namesto čaš svoja usta in vdolbinice v telesu.

Potem pa v hipu, ko jima je zavrela kri, kolaps. Ned je izgubil zavest. Bil je vrel, kopal se je v mrzlem potu in drgetal po celem telesu. Ni vedela kaj se dogaja z njim. Ves čas sta imela izključen radio, televizijo, telefon, računalnikov se nista niti dotaknila. Sicer pa ona tega ni obvladala.

Tedaj je zaslišala odpiranje vrat in pred njo se je znašel njen mož Emil. Prišel je prej, ker se ni oglašala na telefon in ga je zaskrbelo zanjo. Zgrabil je Neda in tedaj z grozo prepoznal poslovnega prijatelja. V tihi grozi se je obrnil k ženi.
»Ali veš, kdo je on? Vsi časopisi, radio, televizija so polni njegovih slik. Bil je sosed okuženega potnika na letalu. In zdaj sva okužena tudi midva. Obleci se, cipa. In od zdaj naprej nisi več moja žena. Da te ni sram. Gola si pred drugim moškim. Še jaz ne poznam tvoje postave. Sram te bodi!« je vpil v divji jezi.

Potem je vključil telefon in poklical policijo. Prijavil je Neda in povedal, da je že zbolel. Ponj so prišli s posebnim vozilom in odpeljali tudi Karo in njega. Ned je zbolel tako pozno, ker je bil izjemno močan. Zadnji hip je dobil zdravilo.

Emil, Kara in Ned so bili zadnji trije bolniki. Emil je kar iz bolnice poklical svojega odvetnika in vložil tožbo za razvezo zakona. Razlog: varanje in prešuštvo.

Kara je ostala sama, brez vsega. Ned je po končani bolezni odšel neznano kam na okrevanje. Seveda je ni povabil s seboj, saj ni vedel, kaj se je zgodilo. Želel se je le izogniti njenemu možu, čeprav ni vedel, da ju je našel. Saj je bil v izolaciji in intenzivni negi in nihče, razen zdravnikov in sester ni smel k njemu.

Karantene je bilo konec. Dva bolnika sta umrla. Ostale so rešili. Vse je bilo po starem, le dve sestri in ena zdravnica, kirurginja so bile noseče. Bile so skupaj z zdravniki v posebni sobi, kjer so se izolirali med karanteno.

Življenje prinaša mnogo lepega pa tudi grdega, težkega. Kara se je znašla sama, na cesti. Vrnila se je k staršem, ki so jo vsak dan zmerjali in zasmehovali. Bila je res grdo kaznovana za tistih nekaj dni užitkov. A imela je fantastične spomine, ki so jo spremljali v njeni osami.

Življenje daje in jemlje…

Lučka

» Karantena duha