Mož, ki se tule predstavlja, je bil rojen v malem mestecu Celju v takratni Jugoslaviji. Obstaja legenda o njegovem rojstvu, v kateri njegova mati zatrjuje, da se pravzaprav sploh ni hotel roditi; kmalu po rojstvu pa je tudi striktno odklanjal dojenje in sploh mleko v kakršnikoli obliki, zato pa je nenehno prosil za pivo. V osnovni šoli je bil izredno bister, vendar šola ni bila tisto, kar si je takrat v resnici želel. Začel je kaditi travo, cigarete in čisti opij ter zlorabljati alkohol in nekatere druge droge. Prav kmalu si je omislil tudi nekaj žensk in si takoj po prvih spolnih izkušnjah kupil električno kitaro (FenderJazz Bass). Nato je začel brezbrižno pisati poezijo in glasbo, proglasil pa se je tudi za mojstra alternativnih umetnosti. Sčasoma si je kupil celo nekaj sodobnih elektronskih inštrumentov in računalnikov ter začel snemati svoje glasbeno-poetične stvaritve. V istem času je začel tudi slikati zelo čudna platna: v glavnem je upodabljal v neznanem in nedoumljivem trpljenju spačene obraze ...
V tistih davnih dneh so ga obiskali tudi številni umetniki in malikovalci njegove poezije, vendar pa se največkrat ni zmenil zanje, niti se mu ni dalo z njimi pogovarjati. Včasih pa je vendarle padel iz nerazumljivo globokega notranjega miru, meditacije, pijanosti ali ego – tripa in takrat je običajno spregovoril o poeziji z besedami, ki jih je bilo izredno težko razumeti. Nekako takole:
»O, ljubljena drhal! Poezija sploh ne obstaja in življenje je samo privid... Vse skupaj je le bolna in cenena igra, ki uporablja vaše zaznave (v kolikor kaj takega sploh premorete …) le za svojo lastno zadovoljitev. Človeški um je pravzaprav nekakšna preprosta MIDI* naprava, ki ni sposobna dajati nikakršnih uporabnih rezultatov, nima ustreznega grafičnega vmesnika** in, kar je še huje, ne deluje na osnovi odprtokodnega programja***. Vsled povedanega je ta MIDI naprava grozljivo omejena in nikakor ni sposobna zaznavati niti vseh svojih lastnih kanalov… Prosim vas, ne mučite se s takšnimi bedarijami: pojdimo raje v mesto na nekaj steklenic mrzlega piva… In oh, seveda: takoj, ko boste zapustili tole sobo, se boste počutili bolje! Morda se boste spomnili, da pravzaprav sploh ne verjamete v vsa ta literarna sranja, saj ste prepričani, da suvereno obvladujete vse razpoložljive kanale svojih MIDI naprav…«
Kakorkoli že, on je tukaj bolj kot kdajkoli prej, včasih kot majhna škrlatna podmornica v vašem umu, ki vas spravlja ob pamet.
dr. Shyam Madhavan Sarada
prevedla: Slavica Tesovnik
Opombe:* Musical Instrument Digital Interface
** GUI (Graphical User Interface)
*** Open - source Software