NIKOLI DRUGAČE KOT RAZHAJANJE

Nikoli drugače kot razhajanje,
nikoli drugače kot smrt.

Ljubila sta šelestenje
večera,
neustavljivo strast samotne
steze,
zamolčano sladko
bridkost;
ljubila ga je brezdanje,
njega, ki ni ljubil nje.
Razklalo jo je
med življenje in
smrt.

Ko je zabredla v ledeno
vodo in se potopila,
je obmolknila.
Srce je še enkrat
krvavo
vzdrhtelo,
ni bilo več miline,
ni se sprehodila
po samotni stezi
nad ljubljeno
reko, ki jo je zagrnila.

Le kričeča misel še:
Nikoli drugače kot razhajanje,
nikoli drugače kot smrt!