ŽAREK

Redno prihaja.
Živahen, igriv,
poln navdiha,
a zmeraj malo plah.
Ko že mislim,
da je pozabil name,
poblisne od kakšne ograje,
žlebu, ali mokre strehe.

Sporočila so kratka,
dovolj je, da utripne.
Potem misel odpre novo sanjo,
ki je prispela,
in svetloba steče.
Ko se peljem ob železnici,
se mi kdaj prikaže.
Sede na tir
in se pelje z mano.

Žarek
v meni prižiga strast
in zanos.
Ujetnik sem,
vsak dan znova čakam,
da posije skozi lino
in mi vlije voljo
preživeti v sivini.

Danes
mi je namignil dvakrat.
Le to še počakam,
da pove,
ali me boš poklicala ti,
ali naj to storim jaz.

Odlična pesem. Milan zanimivo, pa se mi zdi, da ne poudariš več naslova pesmi, kar v pesmi kot nekoč.

lp, Jože

Še še, Jože. Ampak ne zgleda funkcionalno pri teh objavah, ko moram naslov posebej zapisati. V originalu imajo naslove še vedno znotraj teksta.
In hvala.