Bodeči raj-Umor

Bodeči raj - Umor
/ nadaljevanje kriminalne zgodbe /

Ben je prišel s svojim džipom Toyoto.
»Zdravo Ben, vesela sem, da si prišel,« je Tara objela partnerja.
»Tudi jaz sem vesel, da te vidim. Pogrešal sem te. Najina pisarna je bila tako prazna brez tebe,« ji je vrnil objem.
»Pridi, greva na kavo,« je Tara potegnila prijatelja za seboj. Odpeljala ga je v mali barček poleg recepcije. Sedla sta v udobne fotelje in naročila kavo.
Tara je pogledala Bena: »In kaj je novega v Mariboru? Pa v pisarni?«
»Ej, počasi. Nič posebnega v Mariboru. V pisarni pa zatišje. Zato mi je uspelo priti sem. Saj veš da drugače ne bi mogel priti.
In kako se imaš ti? Vidim, da poznaš cel kup ljudi. Nekaj je tudi meni znanih iz Maribora.«
»Imaš prav, hiti počasi. Tu je skupina diabetikov iz Maribora, zato so ti znani. Krasna druščina. Mnogo smo skupaj. Spoznala sem tudi fanta, študenta, člana plesne skupine iz Pariza. Zelo simpatičen fant, Arabec. Vodi plesne večere tu v Kaktusu. Sicer pa ga boš spoznal.
Ampak, čas je za kosilo. Splača se ti ga naročiti tu. Imajo odlično in raznoliko izbiro. Vse samopostrežno. Boš jedel tu? Poskusi. Če ti ne bo všeč, lahko še vedno odideš drugam.«
»Prav, bom poskusil. Saj bi bilo najlažje, ker stanujem tukaj blizu v privatni sobi.«
»Pridi, greva na recepcijo in se zmeniva.«
»Dober dan. Stanujem tu blizu v privatni sobi. Ali imam lahko vse obroke tukaj?«
»Seveda, dobrodošli. Za koliko dni?«
»Za en teden.«
»Povejte mi svoje ime in priimek. A povejte tudi kako boste plačali, s kartico ali denarjem.«
»Ben Skuber. Plačam s kartico Maestro.« Ben je dal kartico in osebno izkaznico.
»Imate deset procentov popusta, ker boste tu jedli ves teden. In še nekaj. Pri komu stanujete?«
»Pri gospe Jele Mužić. Tu blizu.«
»Lepo, potem imate še pet procentov popusta, ker imamo tak dogovor z domačini, ki tu v bližini oddajajo sobe. Od tega imamo vsi koristi. Oni se znebijo skrbi za prehrano gostov, mi pa še nekaj dodatno zaslužimo.
Tako, tu imate zapestnico in obvestilo za natakarja v restavraciji. Zapestnico nosite vedno med obroki, da bodo vedeli, da ste naš gost. Hvala vam lepa. Dober tek!«
Vrnila mu je osebno izkaznico in kartico. dobil je obvestilo in belo zapestnico, ki je govorila, da je aboniran na hrano v hotelu. Tara, ki je tudi spala v hotelu, je imela modro zapestnico.
»Nasvidenje,« je Ben pozdravil simpatično receptorko.
S Taro sta se odpravila v jedilnico. Ben je bil navdušen nad velikim izborom hrane.
»O, krasno. Ali lahko sedeva kamor želiva?«
»Seveda.«
Izbrala sta mizo v senci v atriju. Ben je natakarju, ki jima je prinesel čisto vodo in kozarca, dal obvestilo.
Oba sta izbrala govejo juho, pečenega brancina, pečen krompir in paradižnikovo ter kumarično solato. Za poobedek pa še tiramisu in češnje.
»Joj, tako se pa že dolgo nisem najedel. Šel bom v svojo sobo in razpakiral prtljago. Kdaj in kje se dobiva, jaz bom še za kakšni dve urici legel, saj sem utrujen od poti?«
»Dobiva se tu v barčku poleg recepcije okoli petih. V redu?«
Ben je prikimal in odšla sta vsak na svojo stran.

Šel je v svojo sobo in se namestil. Potem je legel in zaspal. Pot je bila dolga in naporna.
Ko se je zbudil, je oblekel pod hlače kopalke, vzel brisačo in v barčku že našel Taro. Ko sta se do sitega naklepetala in spila kavo, sta odšla na plažo. Tam sta srečala njenega prijatelja Alaina.
»Alain, to je moj partner v Detektivski agenciji v Mariboru, Ben Skuber. Ben, to je moj poletni prijatelj Alain Salih. Vsak večer vodi plese v hotelu na terasi ob bazenu, pleše pa tudi dvakrat tedensko s skupino plesalcev iz Pariza v dvorani za prireditve tu blizu v sklopu hotela.«
Stisnila sta si roke. Bila sta si simpatična in Alain je povabil oba na predstavo plesne skupine zvečer: »Pridita na našo predstavo. Ob devetih zvečer v dvoranici. Prve tri vrste so rezervirane za naše goste, k katerim sodita tudi vidva. Se vidimo!« je še zaklical in odhitel dalje.
Po večerji sta posedela pred hotelom, popila vsak svoj koktajl. Tara je Bena predstavila svojim prijateljem iz Maribora.
Ben je prižgal cigaro, saj je bil strasten kadilec.
Nato sta odšla na predstavo plesalcev. Tara je presenečeno ugotovila, da je glavni plesalec prav Paul, ki si ga je dobro zapomnila. Bil je res odličen plesalec. Bil je ves čas na sceni, medtem, ko so se drugi menjavali. Ena od plesalk je bila črnolasa partnerica črnega znanstvenika z očali. Trajalo je uro in pol. Bili so dobri plesalci. Na koncu se je Paul umaknil. Alain in Ali sta povabila gledalce, da se jim pridružijo pri plesu. Naučila sta jih novega plesa.
Vsi navdušeni so odšli s plesa. Tara in Ben sta si privoščila vsak svoj koktajl pred spanjem in odšla vsak na svoj konec spat.
Proti jutru je Taro zbudilo močno trkanje na vrata. Skozi kukalo je videla hotelskega direktorja, Alaina in črnega znanstvenika. Odprla je vrata in jih povabila naprej. Posedli so na kavča v prvi sobi.
Direktor ji je povedal, da so v enem od vodometov našli eno od plesalk, prav tisto lepo črnolaso spremljevalko črnopoltega znanstvenika. Bila je posiljena in zadavljena. Alain, ki je bil vodja plesnega ansambla, ji je povedal, da je bila zelo priljubljena med njimi. Zaradi nje so šli na Brač tudi znanstveniki. Bilo ji je ime Vanessa Chesne. Znanstvenik je bil njen zaročenec dr. Jusuf Halil, fizikalni in atomski kemik. Eden najboljših strokovnjakov na svetu. Ker je dolgo ni bilo v njuno sobo, sta jo šla z Alainom iskat. Po dolgem iskanju sta jo zagledala v osvetljenem vodometu z velikim kipom delfina na sredi. Prosili so jo za pomoč, kar je predlagal Alain, ki je vedel da je detektivka.
»Prosim, prosim, pomagajte najti morilca moje zaročenke!« je v solzah prosil dr. Jusuf.
»Seveda boste sodelovala z lokalno policijo. Ali se strinjate?« je vprašal direktor hotela.
»Seveda bom sodelovala v preiskavi, a to ni poceni in v vse to bom vključila tudi svojega partnerja Bena Skubra, ki je prispel včeraj.«
»Za plačilo ne skrbi, saj bomo vsi zbrali denar, da najdeš morilca,« se je vključil v razgovor Alain.«Bila je naša prijateljica in vsi smo jo imeli radi.«
»Ne, ne, tu je lastnik hotela, ki bo gotovo želel pokriti vse stroške preiskave. Dobro ga poznam in vem, da ne bo dovolil plačevanja nikomur drugemu.«

Odšli so do vodometa, kjer je že bila policija in forenzični strokovnjaki. Tara je poklicala Bena, da se jim naj pridruži. V nekaj minutah je bil tam.



Lučka