MATRICE
škripanje vrat na svetilniku
valovanje motne svetlobe
veter, morje in pesek
razsut po obalah
poznega poletja
rala burje
so zorala brazde
na lica golih skal
s katerih galebi merijo
globino morja
napihnjeni ideali
ki jih vsi sedlajo
ko jih le potrebujejo
v temnici budnosti
zarobljeni
z drobnimi iglami
bolečine
prebadajo tvoje
že mrtve ure
pod možgansko skorjo
dvoma
matrice idealnih modelov
ki jih vsi kopirajo
kot škrataste idole
kot genialne misli
vgravirane na ovalni
ekran neba
(bolj jih berejo
manj razumejo)
kot zalogaje
neuresničljivega
v grlu zakovane
kot žrela časa
ki požirajo
dobro podkovane
in preveč pametne ljudi
vse je nepomembno
vetru
v svetu bagatel
nebo je le predpražnik
zmedenih gazel
deževnega dne