Obujeni spomini

Obujeni spomini


Potoček med travo šumeče hiti,
preko njega lesen mostiček stoji,
ves vegast in zvit kot starka ,
predstavlja spomin na starca,
ki ga davno več ni.


Živo zelenje vsepovsod,
trava, grmovje in pot,
zabrisana sled nekih nog,
ki so stopale tod,
v ljubezenski hod.


Zdaj starka sliko le gleda
in se nemo samote zaveda,
odšel njen dragi za vedno je,
čaka jo tam nekje,
kjer se pozabi vse gorje.


Dolga leta sta živela,
se prepirala, ljubila,
na koncu bila sta
duši dve v eni,
neskončno spojeni.


Dve roki v eno spojeni,
dve srci združeni,
pogled zvestih oči,
ki govori:
ljubim te za vse dni.


Lučka