Z BOKI RAZVNEMAŠ
mraz ostri pogled
v vetrovno nebo
padec z oblaka
na skale resničnosti
boli
skelijo podplati upanja
slika idile se cefra
na modrosivem panoju
zarje
vračaš se
z boki razvnemaš
kandelabre
in ugašaš luči
za sabo trosiš
spomine
na vroča bujenja
tvojih pestrih norosti
a moje hrepenenje izgoreva
na palisadah svita
ko medle zvezde
venejo
na arkadah neba
si zaželim
z ogorki noči
narisati
novo jutro
na tvoj obraz