ODPRTIH ROK

Odprtih rok objem ostaja prazen,
predolgo sam, ker daleč sva narazen,
se tvoj je vonj izgubil mi na koži,
le verz ostane, da o tem potoži.
Ko tipam v temi prazno stran odeje,
blazino, ki po tebi mi sameva,
ko dnevi so kot leta v morju časa,
kot krik osamljenost od sten odmeva.
Kot ptici, ki ji gnezdo tam samuje,
še nate moji čakajo objemi,
poljubov, nežnosti nešteto zate pazim,
da tebi bodo znova podarjeni.