Star mlin

Odmaknilo jutro tančico noči,
zazrlo se sonce v zimske te dni,

napihne mesec svoj poln obraz,
uplahne ta z dnevom,
minljiv je naš čas,

v mlinu kolo se z reko vrti,
na zemljo, v roke zrna spusti,
zdi se kot včeraj, le da je danes,
spomin na otroštvo, le da zbrano ni moštvo,

v času si dnevi podajajo misli,
danes za jutri, jutri za včeraj,
trenutek ne obstane kot voda za zmeraj.

ja, dokler lopate na kolesu zajamejo dovolj vode.. ko pa jo ne več.. se pa ustavi VSE.
le reka ne.
dobra zaporedja si spisal.

tea oršanič je napisal/a:

ja, dokler lopate na kolesu zajamejo dovolj vode.. ko pa jo ne več.. se pa ustavi VSE.
le reka ne.
dobra zaporedja si spisal.

Spomnil sem se otroštva in starega mlina, ki pa ne zajema vode več, a diši še vedno po zrnju


hvala Tea