Ivica in Baba Beda

IVICA IN BABA BEDA

IVICA JE BILA NEŽNA DEKLICA. IMELA JE KODRASTE ČRNE LASE IN LEPE MODRE OČI. Z MAMICO JE ŽIVELA V MAJHNI HIŠICI OB ROBU GOZDA. BILI STA ZELO REVNI. ATEK JE MORAL ODITI PO SVETU S TREBUHOM ZA KRUHOM. ODŠEL JE Z VELIKO LADJO. NEKJE, NA SREDI OCEANA JE LADJA ZAŠLA V VIHAR IN SE POTOPILA.

IVICA IN NJENA MAMICA STA OSTALI SAMI. MAMICA JE HODILA K BOGATIM KMETOM NA DNINO. IVICA PA JE HODILA V BLIŽNJI GOZD IN NABIRALA JAGODE, MALINE, BOROVNICE, LEŠNIKE, GOBE IN KOSTANJ.

DALEČ SREDI GOZDA JE ŽIVELA HUDOBNA STARKA BABA BEDA. IMELA JE NAPOL PODRTO KAJŽO. BILA JE ZELO SUHA SIVOLASA STARKA Z ZGUBANIM OBRAZOM IN MALIMI ČRNIMI OČMI, KI SO ZLOBNO SIJALE V SVET. SREDI LICA JE IMELA ZELO VELIK ČRN MADEŽ. IZ NJEGA JI JE RASLO NEKAJ TRDIH DOLGIH SIVIH KOCIN. DELALA JE PASTI ZA ŽIVALI V GOZDU IN JIH LOVILA. POTEM JIH JE UBILA IN NJIHOVE KOŽE POSUŠILA IN SHRANILA.

ŽIVALI SO BEŽALE OD NJENE KOČE. SVARILE SO SVOJE MLADIČKE PRED NJO. ZATO JE MORALA SVOJE PASTI NASTAVLJATI VEDNO BOLJ DALEČ. PRIŠLA JE ŽE DO ROBA GOZDA.

IVICA JE VESELO TEKALA PO GOZDU IN NABIRALA BOROVNICE. NAŠLA JE TUDI NEKAJ GOBIC. BILE SO SLASTNE LISIČKE. IZ NJIH BO MAMICA SKUHALA JUHO S KROMPIRJEM, KI GA JE DOBILA NA DNINI.

TAKRAT JE IVICA ZAGLEDALA GRM Z MALINAMI. STEKLA JE K NJEMU.

»AVVV!« JE ZAKRIČALA. UJELA SE JE V BABINO PAST. NOGA, KI JE BILA V PASTI JO JE ZELO BOLELA. V TISTEM JE PRIŠLA BABA DO NJE.

»OHO, KAKŠNA LEPA ŽIVALICA. LE KAKO NAJ JO UPORABIM. ODRETI JE NE MOREM. HMMM, ŽE VEM. PRI MENI BO OSTALA IN MI ČISTILA KAJŽO.«

ZGRABILA JO JE ZA ROKO IN JO VLEKLA S SEBOJ. IVIČINE SOLZE IN PROŠNJE NISO POMAGALE. NJENA MAMICA JE DELALA DALEČ STRAN NA NJIVI.

PROTI VEČERU, KO JE KONČALA Z DNINO, JE GLEDALA, KJE NEKI JE IVICA. ŠLA JE V GOZD IN JO KLICALA. A IVICE NI BILO. PROSILA JE KMETA IN NJEGOVE LJUDI NAJ JI POMAGAJO ISKATI. ISKALI SO IN ISKALI, A IVICE NISO NAŠLI.

MAMICA JE ŽALOSTNA ODŠLA DOMOV. UPALA JE, DA SE BO IVICA SAMA VRNILA DOMOV. KO JE ŽE VEČ DNI ZAMAN ČAKALA, JE MISLILA, DA JO JE KJE V GOZDU RAZTRGALA KAKŠNA ZVER. JOKALA JE IN JOKALA. SRCE JI JE SKORAJ ZASTALO OD ŽALOSTI. IZGUBILA JE SVOJ NAJVEČJI ZAKLAD, SVOJE SONČECE, SVOJO ZLATO HČERKICO IVICO. VSAKO NOČ JE PUŠČALA PRED HIŠKO PRIŽGANO LAKTERNO, ČE BI SE MORDA IVICA LE VRNILA. A VSE JE BILO ZAMAN.

IVICA JE MORALA MEDTEM V BABINI KAJŽI ČISTITI TLA, POMIVATI POSODO IN OKNA, PRATI. V ZAMENO JE LAHKO SPALA NA PRAPROTI V KOTU IN VČASIH DOBILA KAKŠNO SKORJICO KRUHA.

PRETEKLO JE NEKAJ LET. IVICA JE KLJUB TEŽKEMU DELU ZRASLA V PRELEPO MLADO DEKLE. POBEGNITI NI MOGLA, KER JO JE BABA VSAKIČ, KO JE KAM ODŠLA ZAKLENILA V KAJŽO IN JI NALOŽILA VELIKO DELA. ČE GA NI OPRAVILA JE MORALA KLEČATI VEČ UR NA POLENIH V KOTU KAJŽE.

NEKEGA DNE JE BABA ODŠLA PRODAJAT V DALJNO MESTO KOŽE ŽIVALI. IVICI JE PUSTILA JE SKROMEN KRAJČEK KRUHA IN NA POLOGLODANO KOST DIVJEGA ZAJČKA.

BILA JE KRESNA NOČ. IVICA JE KOT VSAK VEČER ŠLA V POSTELJO. SREDI NOČI JE ZASLIŠALA POGOVOR DVEH PAJKOV V KOTU. LAHKO JU JE RAZUMELA, SAJ JE LEŽALA NA PRAPROTNEM SEMENU. PRAPROTNO SEME JE NA KRESNO NOČ LJUDEM POMAGALO RAZUMETI ŽIVALI.

» UBOGO DEKLE. ŠKODA DA NE VE ZA SKRIVNI TUNEL ZA BABINO OMARO,« JE DEJAL PRVI PAJEK.

DRUGI JE PRISTAVIL:« MORALA BI PRITISNITI NA ČRN KAMEN ZRAVEN OMARE. VRATA ZA OMARO BI SE ODPRLA IN LAHKO BI PO TUNELU UŠLA IZ GOZDA.«

IVICA JE MISLILA DA SANJA. A JE VSTALA IN PRIŽGALA LAKTERNO. POSVETILA JE OKOLI OMARE. RES JE ZAGLEDALA ČRN KAMEN. PRITISNILA JE NANJ.

OMARA SE JE OBRNILA STRAN. ZA NJO SO BILA VRATA, KI SO SE ODPRLA. IVICA JE VZELA LAKTERNO IN ODŠLA PO TUNELU. BABE NA SREČO ŠE NI BILO DOMA.

IVICA JE DOLGO HODILA. MISLILA JE, DA TUNELA NE BO NIKDAR KONEC. PROTI JUTRU JE ZAGLEDALA SVETLOBO. ŠLA JE NAPREJ. ZNAŠLA SE JE V PEČINI. IZ NJE JE ZAGLEDALA TRAVNIK IN NJIVE. ZA NJIMI PA VAS.

TEKLA JE OB GOZDU, DA BI NAŠLA DOMAČO HIŠICO. PO DOLGEM ČASU JO JE ZAGLEDALA.

STEKLA JE K NJEJ. ODPRLA JE VRATA. ZAGLEDALA JE MAMICO, KI JE PRAV TEDAJ VSTALA IZ POSTELJE. IMELA JE ČISTO BELE LASE IN OKOLI OČI VELIKE ČRNE KOLOBARJE. LASJE SO SE JI POBELILI OD SKRBI IN ŽALOSTI ZA IVICO. OČI PA SO IMELE KOLOBARJE IN BILE RDEČE OD JOKA. ZELO SLABO JE ŽE VIDELA Z NJIMI.

»MAMI, MAMICA. VRNILA SEM SE. BILA SEM V UJETNIŠTVU PRI BABI BEDI. UJELA ME JE V PAST. MORALA SEM ITI Z NJO IN JI SLUŽITI V NJENI STARI KAJŽI.« IVICA JE OBJELA MAMICO. MAMICA JO JE MALO ODMAKNILA OD SEBE IN JO DOLGO GLEDALA.

»KAJ SI TO RES TI, IVICA MOJA?« JE VPRAŠALA. »NAJ TE DOBRO POGLEDAM. VEŠ, ZELO SLABO ŽE VIDIM. SOLZE SO MI IZPRALE OČI. MISLILA SEM DA TE JE RAZTRGALA IN POŽRLA KAKŠNA DIVJA ZVER. JOJ, KAKO SI ZRASTLA.«

DOLGO STA SE OBJEMALI IN POLJUBLJALI. BILI STA SKUPAJ.

OBE STA ZAČELI HODITI NA DNINO. KMETOV SIN JE PRAV TEDAJ ISKAL NEVESTO. KO JE ZAGLEDAL IVICO, SE JE ZALJUBIL V NJO. ZASNUBIL JO JE. IVICI JE BIL VŠEČ VELIK POSTAVEN FANT. IMEL JE RJAVE LASE IN RJAVE TOPLE OČI. TUDI ONA GA JE VZLJUBILA.

ČET NEKAJ TEDNOV STA SE POROČILA.

IVICA IN MAMA STA SE PRESELILI V KMETOVO HIŠO. ZADOVOLJNO SO ŽIVELI DALJE.

BABA BEDA PA JE VIDELA, DA JE IVICA POBEGNILA. USTRAŠILA SE JE, DA JO BODO LJUDJE PREGANJALI. ZVEZALA JE SVOJE STVARI V CULO IN ODŠLA IZ TISTIH KRAJEV DALEČ STRAN. NIHČE VEČ NI SLIŠAL ZA NJO.

LUČKA