Krivica

Še ena zgodbica za Elo .




KRIVICA




NAŠ TIL JE VEDNO LJUBIL VIŠINE, PLEZANJE. NJEGOVO JE BILO VSAKO DREVO. BIL JE SPRETEN, PRAVI ŠPORTNIK. IN ZELO PRILJUBLJEN PRI VSEH LJUDEH. BIL JE DOBER, NEŽEN IN SLADEK. S SVOJIM GOVORJENJEM SE JE VSAKOMUR PRIKUPIL. ŠE VEDNO JE TAK, ČEPRAV JE ŽE SAM ATI. VSI GA IMAJO ŠE VEDNO RADI.

TAKRAT SMO BIVALI V SEDEM NADSTROPNEM BLOKU ČISTO NA KONCU BLOKOVSKEGA NASELJA.

OKOLICA BLOKA JE BILA ODLIČNO OTROŠKO IGRIŠČE. A KER NI BILO NOBENIH IGRAL, SO IMELI OTROCI PAČ RAZLIČNO ZABAVO. V BLOKU STA ŽIVELI TUDI STAREJŠI ŽENSKI.

ENO STA IMELA POSEBNO RADA SAŠ IN TIL. RADA STA JI POMAGALA NESTI SMETI IZ PETEGA NADSTROPJA V SMETNJAKE PRED BLOKOM. PRINESLA STA JI TUDI STVARI IZ TRGOVINE. V ZAMENO STA DOBILA KAKŠNE BONBONE ALI ČOKOLADICO.

DRUGA PA JE BILA ŽENSKA BREZ OTROK, KI NI MARALA NAŠIH NADOBUDNIH OTROK. VEDNO JIH JE ZMERJALA IN KREGALA. TAKO JE DOŽIVELA TUDI OD OTROK MARSIKAJ NEPRIJETNEGA. VEČJI FANTJE SO JI NASTAVILI PRED VRATA PETARDE IN JIH VŽGALI. ŠOK JE BIL GROZLJIV.

NEKEGA DNE SE JE SAŠ S PIJATELJEM TOMOM IGRAL ZA BLOKOM, TIL JE BIL DOMA PRI MENI.

BILO JE PROTI VEČERU, ZAČELO SE JE MRAČITI. KER NISEM MOGLA PRIKLICAT SAŠA, SEM POSLALA PONJ TILA. MINUTO, DVE KASNEJE SEM ZASLIŠALA KRIK, VPITJE IN JOK.

PREŠINE ME, DA JE TO MOJ TIL. MISLILA SEM DA JE PADEL ALI KAJ PODOBNEGA. POHITELA SEM K VRATOM IN POGLEDALA VEN. ŽENSKA IZ MEDETAŽE POD NAMI JE KOT FURIJA STALA PRED SVOJIMI VRATI IN TRESLA TILA. DALA MU JE TUDI KLOFUTO. KO ME JE ZAGLEDALA, GA JE SPUSTILA IN TIL JE PRITEKEL K MENI. ZANJ JE MORALO BITI TO NEKAJ GROZNEGA, SAJ GA JE ZAGRABILA IZ TEME, KER NA STOPNIŠČU ŠE NI BILO LUČI.

»ALI STE PONORELI. TEPETE NEDOLŽNEGA OTROKA. KAJ VAS NI SRAM?« SEM VPILA NAD NJO.

»MALO PREJ MI JE VRGEL V STANOVANJE, SKOZI ODPRTO OKNO, PODGANO. LAHKO BI ME UGRIZNILA, SAJ SO VSE STRUPENE. NAJ SE MI VEČ NE PRIKAŽE PRED OČI!« JE VPILA.

» TO NI BIL TILEN, ŠE MANJ KOT PET MINUT NAZAJ JE BIL DOMA IN JE ŠEL ISKAT SAMO BRATA, DA BI PRIŠEL VEČERJAT. KAKO VAS NI SRAM, BABA NORA,« SEM TUDI SAMA ZAČELA IZGUBLJATI ŽIVCE.«MOJIH OTROK NE BO NIHČE TEPEL. ŠKODA, DA VAS NI PODGANA UGRIZNILA. V BLOKU BI BILA ENA COPRNICA MANJ. PRIHODNJIČ, KO SE LOTITE MOJIH OTROK, BOSTE VI DOBILI KREPKO PORCIJO BATIN OD MENE, DA BOSTE VIDELI, KAKO IZGLEDA, ČE TE KDO TEPE…« ŠE MNOGO DRUGEGA SEM VPILA. ŠLA SEM POČASI PROTI NJEJ. ŽENSKA SE JE PRESTRAŠILA IN SE JE HITRO SKRILA V SVOJE STANOVANJE.

ŠLA SEM PO SAŠA. SKRIVAL SE JE ZA BLOKOM S SVOJIM VDANIM PRIJATELJEM TOMOM.

»MAMI, BABA JE TAKO HUDOBNA. VEDNO NAS PREGANJA. ZATO SVA JI S TOMOM VRGLA SKOZI OKNO MRTVO PODGANO. SAJ JE BILA MRTVA MAMI,« JE HITEL RAZLAGATI NADOBUDNI NARAVOSLOVEC SAŠ.

»SAJ MRTVA NE MORE NIKOMUR NIČ NAREDITI, KAJNE TOM,« SE JE OBRNIL NA TOMA. TOM JE LE PRIKIMAL IN ZBEŽAL V ZADNJE NADSTROPJE, KJER JE BIL DOMA.

»KJE SI PA NAŠEL PODGANO?« SEM VPRAŠALA.

»NA PODSTREŠJU JIH JE MNOGO IN VSE SO MRTVE. PA POLNO MRTVIH GOLOBOV JE TAM,« MI JE HITEL RAZLAGATI SAŠ.

BAL SE JE DA BO KREGAN ALI CELO TEPEN.

MENI JE ŠLO NA SMEH, A SEM OSTALA RESNA. MORALA SEM MU POVEDATI, DA SE TAKIH STVARI NE SME DELATI.

»ŽENSKA JE STARA IN LAHKO BI JO KAP OD STRAHA. KRIV BI BIL NJENE SMRTI. POLEG TEGA PA JIH JE NAMESTO TEBE DOBIL OD NJE TIL, KO JE ŠEL POTE.«

SAŠ JE POVESIL GLAVO. STOPIL JE V SOBO, KJER JE IMEL SPRAVLJENO ČOKOLADO. PRINESEL JO JE TILU, KI MU NI BILO NIKDAR DOVOLJ ČOKOLADE.

»OPROSTI TIL. NA TU IMAŠ, DA SE POTOLAŽIŠ.« DAL MU JE ČOKOLADO, KI JO JE IMEL VEDNO DOVOLJ NA ZALOGI. NIKDAR NI POJEDEL CELE, LE PO MALEM PO KOŠČKIH.

TILU SO SE HITRO POSUŠILE SOLZE. ZADOVOLJNO JE ŽVEČIL SVOJO ČOKOLADO.

ZANIMIVOST TE ZGODBE: DVA ALI TRI DNI KASNEJE, SO STAREJŠI FANTJE, KI SO IMELI NAŠA DVA FANTA ZELO RADI IN SO JU VEDNO ŠČITILI, PRED VRATI ŽENSKE PRIŽGALI ŠE VEČ PETARD IN MOČNEJŠIH. KDO TOČNO JE TO STORIL NI VEDEL NIHČE. ŽENSKA SE JE PRESTRAŠILA. OTROKE IN VSO BLOKOVSKO MULARIJO JE OD TEDAJ IGNORIRALA IN PUSTILA PRI MIRU. VRATA SO BILA TAKO POŠKODOVANA, DA SO JIH MORALI ZAMENJATI.

ZA VSAKO HUDOBIJO RASTE NEKJE ŠIBA ZLA.




Lučka