Mrtve sanje

Globoko ležim
V objemu mraka.
Ne daje več odseva
Luč, ki jo držim
V dlaneh, niti ne odmeva
Glas, ki sem ga nosil
V svojih strasteh.
Nisem več isti.
Le redki prisluhnejo
In vse več jih hodi mimo.
Nisem več isti.
Oči so mi izsušili
Mimoidoči, ki se vračajo
Iz svojih odhodov.
Ne daje več svetlobe ogenj
S katerim sem polnil svoj dom,
Ob katerem sem grel
Svoje telo...

Resnična in lepa, da zaboli ... Čestitke Ivo

Ps.: Pesem imam v dveh variantah, niti se ne morem odločiti katera mi je bolj pri srcu (pa izberite katera vam bolj sede...) :

Mrtve sanje

Globoko ležim
V objemu mraka
Ne daje več odseva
Luč, ki jo držim
V dlaneh, niti ne odmeva
Glas, ki sem ga nosil
V svojih strasteh.
Nisem več isti.
Le redki prisluhnejo
In vse več jih hodi mimo.
Nisem več isti.
Oči so mi izsušili
Mimoidoči, ki se vračajo
Iz svojih odhodov.
Ne daje več svetlobe ogenj
S katerim sem polnil svoj dom,
Ob katerem sem grel
Svoje telo.
Nisem več isti.
Vse več jih hodi mimo ...
Jaz pa sem si naredil
Svojo tišino v svoji cerkvi, ki
Polni moj novi dom.
Spim na dveh koncih.
Pokopan vmes.
Levim se.
Zakopal sem svoj glas
V mednožje svoje rodne
Zemlje.
*