KUKAVIČJA JAJCA
Zgodnje jutro je
skupaj z nebesi vstopilo
v sinjino tvojih oči.
Sapica vonjav
na cvetočih vejicah tvojih las
besede skrivnostnih ustnic
prebuja.
Prihajaš.
Skupaj z radovednim soncem
skozi zaprto okno vstopaš.
V temo in samoto
moje izbice
svetlobo vnašaš.
Za teboj so prvi metulji
in zasanjani ptički prileteli
v zaspano modrino jutra.
Njih krila kakor da so
pozabila leteti
med čakanjem nate.
Odpiram okno in mečem
drobtinice
za zaljubljene grlice
ti pa me prelivaš kakor
veliki val.
Potopila si me.
Vrinila si se v vse moje pore,
v misli, v srce…
V mojem ožilju utripaš.
Gledam in ne morem verjeti.
Tudi moje gnezdo jemlješ
in v njega polagaš pegasta
jajca spominov.
Kukavičja jajca neke jeseni.
Iz oči se je vsula rosa.
Nebo je osupnilo v tvojih nedrih.
Sonce se je skrilo za oblaček.
Ščebet ptičk je potihnil,
jaz pa - kakor osa v kozarcu…
Zakaj si mi to storila,
Vesna?
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
