Tam nekje

Tam nekje



Tam nekje zorijo stihi,
vrh dreves so,
niso dosegljivi,
mi šepečejo pretiho,
da bi čutila njih psiho,
napenjam vid in sluh,
a ves trud zaman,
meni v poduk.

Ne igraj se starka z verzi,
tvoja pot gre le še skup
in navzdol v vice,
kjer hudič že čaka
in sprejema vse,
ki pekla so potrebni
ali pa tudi ne,
kdor ni zbirčen zmaga...

...ali ne...?


Lučka