Večer

Odzvanja večer poletja glas,
v vetru šepeče besede odhoda,
v senci vrtinči sanje spečih,
v noči prisluhne željam molečih,

radovedno postopa ptica po žici,
s hrano v kljunu jo kličejo
njeni mladiči,

v daljavi odmeva vlaka prihod,
prizorišče je polno ljudi,
spominov in misli vrti se okrog,

pobral bi želje, priklical bi veter,
da jih ponese, odnese na pot,
k začetku iskanja, sanjam,
željam poti verovanja,

na poti pobral bi spomine,
videl, ugledal soj mesečine,
z vetrom se družil,
trosil želje, delil tako solze
kot čutil veselje.

Zelo, zelo lepo, Saša!

Vasja, hvala za pohvale. Včasih mučim besede in verjetno tudi sebe (haha), včasih pa beseda zleti ven z lahkotnostjo.

Saša Slavković je napisal/a:

Vasja, hvala za pohvale. Včasih mučim besede in verjetno tudi sebe (haha), včasih pa beseda zleti ven z lahkotnostjo.

He, he, Saša, zato pa pesniki rabimo muze, ki nam dajejo navdih, saj vedo, da na silo ne gre!