Očetu

Solze puščajo sledi spominov,
oblaki predirajo lica sonca,
dež oznanja novo rast,
do življenja bila je močna strast.

V kotu slika tvojega obraza,
v mislih slike iz otroštva,
do odraslosti dogodkov mnoštva.

V hrepenenju do življenja,
v čutu do drugih mnenja,
v želji pokloniti stvari tri,
biti srčen med ljudmi.

Poklonil si življenje,
meni igre in učenje,
šah stoji pripravljen,
od zadnje poteze osamljen.

Saša, lepa pesem, no, nekaj bi ti dodal, smrt nikakor ni dokončna, samo komunikacija med obema svetovoma, kamor izmenično potujemo, ni več možna!

Hvala Vasja, v dnevu in trenutku pridejo spomini včasih na dan

Saša Slavković je napisal/a:

Hvala Vasja, v dnevu in trenutku pridejo spomini včasih na dan

Vem Saša, No večina ljudi sprejema smrt kot nekaj dokončnega, to pa nikakor ne drži!