čas, ujet v ljubeznih

Naslov sporočila: čas, ujet v ljubeznih Pet 24 Jun 2011 - 6:59

Čas ujet v ljubeznih

Naneslo je, da smo se nekoč zapletli v pogovor o ljubezni. Mlajši sogovorniki so bili mnenja, da ljubezenska čustva med moškim in žensko z leti počasi izginjajo, Polde pa, ki zlepa ne špara z jezikom, se je ob slišanem veselo namuznil in dejal:«Pridite enkrat k nama, z Mico, na obisk, pa boste videli, kaj se to pravi, imeti koga rad.«

Ob najboljši kavi na svetu smo potem prisluhnili njuni zgodbi.

Polde je pred davnimi desetletji svojo Mico obiskoval in obenem tudi snubil le ob nedeljskih popoldnevih. Z njenim očetom sta se usedla za peč in ob kozarčku rdečega vina, ki ga je ta pripeljal s Primorske, sta pomodrovala o letini, vremenu in delu, ki je tisti dan počivalo. Mica je narezala domačo salamo, prinesla kruh in se potem umaknila za punkelj, kjer je klekljala(kar sicer počne še danes). Pod noč je Poldeta pospremila kos poti in za prvim ovinkom, ko ju nihče ni več videl, sta se objela, včasih tudi poljubila, pri tem pa sta bila oba zelo nerodna in nevešča. Zmeraj pa mu je v žep stisnila kos kruha, pa še kakšno suho klobaso zraven.

Ko sem jo vprašala, kako je vedela, da jo ima rad, je zardela in povesila pogled.

»Zavezal mi je ruto, preden sem šla k maši,« je nazadnje sramežljivo dahnila. O ljubezni se kaj več nista pogovarjala.

Njena hči Marička ima danes dobrih 55 let. Z Vinkom sta se spoznala v času študija, v oči pa ji je padel zato, ker se je na predavanja vozil s starim mopedom, ki je najraje odpovedal pokorščino takrat, ko se je približevalo slabo vreme. Dobivala sta se pri Petričku, nasproti nekdanjega kina Komuna, kjer sta ure in ure preklepetala ob skodelici kave s smetano. Običajno sta naročila le eno, ker za več nista imela denarja. Njena študentska soba je dišala po domačih jabolkih, tisti, ki so jo poznali, pa so jo imeli radi zaradi »rataunka«, s katerim jim je postregla ob ponedeljkih, ko se je vrnila od doma.

V loncu se je kuhalo vse, kar ji je prišlo pod roke: od zelenjave, krompirja, različnih kosov mesa, do riža in makaronov. Prijatelji so prinesli s seboj vsak svojo skodelico in žlico, v vročo jed, ki je dišala tudi po obilici česna, pa so toliko časa namakali kose kruha, dokler jo je kaj bilo. Na koncu so z žrebom določili tistega, ki mu je pripadala čast, da je skledo tudi polizal.

Zmeraj, kadar je bil Vinko dobre volje, je pripovedoval, da jo je vzel prav zaradi njene iznajdljivosti, ko je znala iz nič pričarati pravo pojedino. Z veliko odpovedovanja sta zgradila hišo, kupila fička, s katerim sta se ob nedeljah vozila na morje. Marička je na pesku pogrnila prt, nanj zložila drobnjakov štrukelj, jabolčnik in nekaj krhljev. To so bili najlepši trenutki, ki jih ne bodo pozabili niti njeni otroci.

Vinko je bil strasten navijač Bojana Križaja, šport mu je pomenil vse, vendar je svoji ženi vsako leto, ob njuni obletnici poroke, prinesel šopek rož, zvečer, ko sta šla spat, pa je preveril, če so vrata v spalnico zaklenjena.

Ksenija je najmlajša od njunih petih otrok. Že ko se je rodila, so jo vsi razvajali. Nikoli ji ni bilo treba pospravljati igrač, in če si je zjutraj zaželela čokolina, ga je tudi dobila. V šoli ni malicala, ker je bila, po njenem, hrana, grozna, s seboj je nosila sendviče, pogosto pa je tudi te zamenjala za čips in smokije.

Kotiček v njeni sobi, kjer je imela računalnik, je bil nastlan s praznimi vrečkami. V predalu so ležale raztresene žvečilke in če ji je Marička v času kosila naložila na krožnik kaj več kot pol zajemalke zelenjavne juhe, je zavila z očmi in izjavila, da je preveč, ker hujša.

Potem pa sta se, nekega lepega dne, s fantom, ki ga je spoznala v internetni čvekalnici, odločila, da postaneta vegetarijanca. Glasbo, ob kateri se je poprej tresla ne le cela hiša, temveč je vibrirala tudi vsa ulica, sta zamenjala za umirjeno in poduhovljeno. Naselila sta se v mansardi, in ko je babica nekoč pripomnila, da to ni spodobno, sta jo obdolžila, da se vtika v njune intimnosti. Nedeljska kurja juhica pa je poslej postala vir prepirov zaradi nehumanega mučenja živali.

Minilo je kar nekaj pomladi, ko je babica ob neki priložnosti ugotovila, da se je vnukinja spremenila. Nič več ni nosila črnih oblačil, ostrigla se je, zato tudi lasje niso plapolali v vseh mogočih in nemogočih odtenkih.

»Simon, moj partner!«je ponosno zažgolela, ko je babici predstavila visokoraslega moškega, ki je še malo pred tem sedel za mizo in hvalil solato iz domačega motovilca in svežega regrata.

Babici se je glasno oddahnilo. Simon jo je spominjal na Poldeta. Sploh pa takrat, ko je na skrivaj pogledoval na uro, ker se mu je očitno mudilo. Opravičil se je kar pred vsemi, bežno poljubil Ksenijo in odvihral skozi vrata.

Mici je prav po pomladno zatrepetalo srce. Vseeno pa se ji je zdelo, da danes ni kaj prida drugače kot je bilo nekoč. Le da včasih drug drugemu o ljubezni niso znali govoriti, danes pa ne utegnejo.

Naslov sporočila: Re: čas, ujet v ljubeznih Pet 24 Jun 2011 - 7:13

Lepa zgodba, Milena. Bogata večplastna, ki skriva za besedami bogastvo življenja.
Dobrodošla med Valovci še iz moje strani. Smile

Naslov sporočila: Re: čas, ujet v ljubeznih Pet 24 Jun 2011 - 7:25

uf... kako močno se strinjam z zadnjim stavkom in dodajam: "Lahko bi, a ne utegnemo, ker ga trošimo za nepomembne stvari."

DAN, utrujen od skrbi za jutri,
nepomembnih spominov preteklih dni
mine brez svojega čara
izgubljen je,
se ne vrača.

Naslov sporočila: težko Sob 25 Jun 2011 - 11:44

včasih mi je pri pisanju težko....Rada imam prizemljenosti, kar pomeni, da želim vsaj delček , vsaj osnovno, o čemer pišem, slišati od nekoga. Če dodam- v nadaljevanju- magari 99% lastne domišljije, imam ob vsem vsaj občutek, da ne pišem o nečem, kar je povlečeno z marsa ali Jupitra... Surprised

Da pa kaj vem, se moram pogovarjat. Pa poslušat. Moje želje včasih delujejo nenavadno, saj so ljudje v glavnem navajeni, da tisti, ki rad kaj sliši, to počne zaqto, da potem v kakšnem blablabla-janju vroče novice raznaša naprej.
Jaz jih ne.
Nikoli.
Pa zato gledajo name z njekakšno bojaznijo pred ''neznanim'', akr zna biti včasih celo zabavno Very Happy

» Ujet