Do sedaj sem izdala šest knjig, ki so namenjene otrokom. Leto 1995 je zaznamovala
Abeceda iz Zakajčkove ulice /razprodana/, dve leti kasneje je izšla zbirka zgodb z naslovom
Pri hrastu na levo, ki je prejela nagrado kot Najboljša slovenska samozaložniška knjiga v letu 2006. Konec leta 2008 se je rodila
PIKA NA B.,s podnaslovom: detektivska pustolovka nekega Blaža M. Na Mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt je
Šnitka leta 2009 dobila posebno priznanje žirije. Naslednje leto (2010) pa se je med najboljše uvrstila tudi slikanica
Marička in medvedek. Slikanica
Borovničja princeska je izšla nedavno tega (januar 2011).
Pred dnevi (17. junija 2011) je izšla knjiga zgodb o ženskah, s preprostim naslovom
ŽENSKE. Skupaj z nekaterimi sošolci, že uveljavljenimi na slovenski kulturni sceni, sem sooblikovala knjigo
Ciciban postane Abraham, ki smo jo izdali ob srečanju z Abrahamom. Nekaj otroških pesmi je bilo objavljenih v
Antologiji otroške poezije (1998), v Blogoziji I. in II. III. /2008,2009,2010/, pa je moč prebrati zgodbe, ki jih pišem za odrasle. Etnološko raziskovalne spise (najbolj znana je raziskava o spolnosti z začetka 20. stol. )že vrsto let priobčujem v Žirovskem občasniku, bralci Gorenjskega glasa pa me poznajo po zgodbah o življenju z naslovom Usode. Vedno več literarnih poskusov lahko odkrijete tudi v Mentorju, zborniku seniorjev V zavetju besede in virtualni reviji Locutio, ter na blogu
CLOSHEMERLE.eDnevnik.si. V letu 2010 so se moje zgodbe za odrasle uvrstile med najboljše tudi na različnih literarnih natečajih.(revija ONA, natečaj založbe Sanje, natečaj za najboljšo humoresko revije Mentor)
Kot novinarka pišem še za več lokalnih časopisov, za Nedelo, na radiu Sora skrbim za kulturne oddaje, ob sobotah pripovedujem pravljice otrokom, le-te pa je slišati tudi na Radiu Slovenija v otroški oddaji Pravljice za lahko noč.
Redno sodelujem s knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki, zanje že sedem let vodim pogovore s pomembnimi predstavniki kulturnega in družbenega življenja. Podobne večere organiziram tudi v Žireh.«