O KRUHU

V mojih deških letih sem hodil na počitnice v Bosno k sorodnikomPriča sem bil mnogim
kmetskim in poljedelskim delom,ki se danes ne opravljajo več.Kot prvo je bilo zame izjemno,da ni bilo elektrike,odprto ognjišče,glinena tla,streha iz skodel,živali.Ker bi rad
prikazal sliko o KRUHU,pojdimo od začetka.Žetev je bila osrednji praznik.Prišli so sosedje,sorodniki,prijatelji.Zame je bilo najatraktivnejše dejanje-mlatev.Sredi okroglega gumna je zabit kol,nanj se naveže konj ali par ali govedo,odvisno od bogatstva gospodarja.Po gumnu se razprostre žito,žival hodi v spirali h kolu in spet ven.Po tem se slama odstrani,zrna zberejo in tako dalje.Zato je bilo gumno vedno
neoporečno čisto.Tudi pot v mlin je bila prava avantura.Vreče pšenice se naložijo na
samare konj,z petrolejko in malico se v somraku večera krene k mlinom,ki so bili kakšnih 10 kilometrov daleč ob divjem potoku so stali mlini,ki so pripadali določenim
domačijam.Ponoči se je mlelo ob svitu,pa se vračalo nazaj.Ko sem že mladenič,ki je
odslužil vojsko živel v komuni Šempas,pa sem dobil v navadna poljedeljsko-živalska
opravila notranji vpogled.Enkrat smo povabili prijatelje iz Evrope in Amerike,
na pomlad,preden je ozimno žito začelo rast,da smo njivo ,bosih nog,ročno opleli,
to dejanje je bilo narejeno v projektu "Zdravljenje Zemlje".V tej pesmi na nadvse
kratek način opišem vzporednico med žitom in človekom.V krščanski liturgiji je KRUH
povzdignjen na daritveno mizo kot Kristus,kajti semena,ki gredo v mlin,ne sledijo več
krogu rojstev in smrti,ki so prvine zemlje,vode,zraka in ognja.




KRUH


Smo prst preorana,posejana,
žitni kalčki,stebla in klasje,
žetev srpi in snopov stogi,
omlateni od slame,
v kašče,
za mlinske kamne.

Voda moko zamesi,
kvas vzhaja,
ogenj speče.

PEKOVSKA



Mlinski kamni zdrobijo semena črk,
v moko Besede,s kvasom vere,
zamesim Evangelijev duh.

Vzhajana žrtev Božjega sina
se v ognju daritve
speče za vsakdanji kruh.

V kašči je shranjeno seme za mlin in za novo setev.Podobno je z mojo karmo.Dejanja,
ki sem jih izkrivljena,poravnal,ne sledijo ponavljanjem,za dejanja,ki jih moram poravnati,se vrnem v krog prerajanj.Po setvi,rasti,pride žetev.Takrat se ločijo semena
od stebel,slama bo živalim za ležišče,z iztrebki,pa se kot gnoj,znova vrne na njivo.
Nekoč se je slama rabila za prekrivanje streh,slamarice.Semena se shranijo za novo
setev,ostalo gre pod mlinske kamne. Nastane spirala,ki ne sledi ponavljanju.Tako
je kruh v krščanski liturgiji povzdignjen na daritveno mizo.




SPREMENENJE


Posejana pšenica vzkljije v prsti,
ko dozori,pride čas,
da jo požeto zvežejo v snope
žanjic spretni prsti.

Zrna omlatim od stebel,
žito spravim v kaščo,
slamo v nastilj,gnoj njivam.

Shranim semena,da setveni krog obudijo
in za mlin,ki krogu rojstev in smrti ne sledijo.

Vse manje je spoštovanja do kruha, kot tudi za marsikaj drugega.
Vse pesmi, ki jih napišemo niso dovolj v zahvalo za življenja moč.
Moja babica nas je učila: Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!
Hvala Svit in lep pozdrav!