ČRNI LAKASTI ŠKORENJCI

''Prekleta kišta zarukana!'' sem brcal v prednjo levo gumo avtomobila, ki že spet ni in ni hotel vžgati. Zaklenil sem vrata in odšel, proti avtobusni postaji, ta teden že tretjič.
Sneg je naletaval in mrzel veter je bril , skratka nič kaj prijeten sprehod. Toda kaj sem hotel . ''Teh nekaj sto metrov bom pa ja zmogel'', sem se tolažil.
In sem zmogel, seveda, toda premražen. Prispel sem do postaje, preveril kdaj pelje moj bus in besno ugotovil, da imam še celo uro in pol časa. ''Vraga, kaj naj pa ta čas počnem'', sem se spraševal, in dokaj hitro je padla odločitev ''čaj''.
Vstopil sem v gostilno, kjer je mrgolelo tistih, ki so najverjetneje tam že od zgodnjih jutranjih ur popivali in se zabavali. Točajka, ki ni skrivala slabe volje me je samo na hitro ošvignila s pogledom :'' kaj boš?'' ''Čaj bom, čaj z limono, prosim.'' Za trenutek je nastala tišina in vsi so zazijali vame, potem pa nadaljevali z razpravo.
Sedel sem za mizo pri oknu in opazoval snežinke, ki so poplesavale v mrzlem vetru. Srkal sem svoj čaj, ko je mimo okna prišla… Dolge noge, črni lakasti škorenjci, ki so segali preko kolen, kratko krilce, ob katerem sem za trenutek pomislil, da ga sploh ni in njeni dolgi vranje črni kodri. Pozabil sem na svoj čaj in samo strmel vanjo.
''Joooj, kaj bi ti delal, punca…grrr. Z zobmi bi te strgal Ohh!'' Zaprl sem oči in sanjaril , kako vlečem cunjico za cunjico z njenega telesa, kako se razkrivajo njeni koščki golote ob katerih sem glasno zaihtel, da so me vsi prisotni zabodeno pogledali. Potem pa je nekdo med njimi pljusknil :
'' Bedak, domov si jo pelji,'' in vsi so se začeli krohotati.
Čutil sem, kako mi je buhnila rdečica v obraz, in v glavi je odzvanjalo ''domov, ….domov''.
Kako naj bi jo peljal domov, saj je niti ne poznam. Povesil sem pogled, in ker je bila tako lepa, sem nehote začel spet zreti vanjo in sanjariti o njej.
Pristopila je točajka ;,, A dam še kaj za popit, fantje častijo, aha, pa tole je Lea, na bus čaka,'' je nadaljevala, preden sem uspel odgovoriti, da bi še en čaj, ki pa v trenutku, ko je izgovorila njeno ime, ni bil več aktualen.
'' Hvala, ne bom, mudi se mi,'' sem kar se da hitro izvlekel denarnico, plačal svoj čaj in odšel ven, na mrzlo.
Stopil sem poleg nje in se od strani, kot, da bi me ne opazila, sprehajal po njenem telesu. Po njenih dolgih nogah sem drsel z jezikom in poljubljal njena čvrsta stegna.
''Kaj pa tako buljiš,'' je zasikala vame.
'' Oprosti, tako zelo lepa si,'' sem komaj izustil. Ona pa me je samo zariplo pogledala, in če bi njen pogled ubijal, me danes najverjetneje ne bi bilo več. '' Butec,'' je rekla in stopila nekaj korakov proč.
Jaz pa sem še vedno samo strmel vanjo. Opazil sem, da ji je bilo neprijetno, a nisem si mogel pomagati, saj sem vendar predstavnik nasprotnega spola in ob takšni lepotički hormončki sami podivjajo.
Pripeljal je avtobus, '' končno'' sem si rekel. Vstopil sem, ne da bi se ozrl proti njej. Plačal vozovnico in se nekje na sredi busa udobno zleknil na sedež. Pa je vstopila tudi ona in spet se je začelo. Pogled se je prilepil nanjo in spet me je začela oblivati vročica, domišljija mi ni in ni dala miru. Ona pa je povsem hladno stopila mimo mene in sedla nekam daleč nazaj.
Že med vožnjo sem poklical Bineta naj me počaka na postaji, da greva na pivo. Tudi on se je vozil z avtobusom in kadar sem moral na bus tudi sam, sva običajno zavila še na pivo preden sva šla domov.
Zadnjo postajo preden sem moral izstopiti, sem opazil, da je izstopila. ''Krasno, zdaj vem približno iz katerega konca je,'' sem pomislil, ko sem na naslednji postaji, kjer me je že čakal Bine izstopil tudi sam.
Nekaj deset metrov proč od avtobusne postaje je stal lokal, kamor sva z Binetom običajno zahajala. Še preden sva prispela do njega, sem hitel z razlago, kaj se mi je zgodilo. Vsako podrobnost sem zelo natančno opisal, tudi njo , lepotico dolgih črnih kodrov , v visokih črnih lakastih škorenjcih. Bine pa se je glasno zasmejal : ''A ne veš kdo je ona?'' ''Ne,'' sem odvrnil. '' Ti bom povedal, hehe, to je nova žena tvojega šefa, Lea. Ampak, če hočeš sebi dobro, roke proč , fant, si slišal, roke proč…''
Seveda hočem sam sebi dobro. Na debelo sem pogoltnil slino, rekel pa nič, a še vedno, kadar me moja kišta zarukana pusti na cedilu in moram z busom domov, iščem tiste črne lakaste škorenjce, ki so v meni prebudili vso fantazijo. Grrrr ...