KRIŽARJI PRED OLTARJEM 2
NJEMU v čast
obrabljen brevir ponižno
preklinja stoletja
prepojena s krvjo molitev
in prekletstev
v solzni dolini skušnjav
s poljubi zemlje in krvi
z ugrizi ognja in vode
s pesmijo poguma in obupa
iz grobov življenja
srkajo moč
vonj timijana iz kadila
uhaja skozi okno
noseč s sabo neomajno vero
pticam
razklanega neba
nek predrzen veter
je odpihnil božje zapovedi
v kadilu - v toplem pepelu
oglje še tli
plamen je mrknil
v pričakovanju novih vetrov