Jaz (cikel dveh pesmi)

JAZ I.

Sovražim to, ko mi
sporočiš, da te ne bo.
In dejstvo, da te nikoli
še ni bilo,
bi najraje utopila v vodi.

Rada bi te objela.

Sovražim noči, ko ostanem
sama s pospravljenimi
rjuhami
in tvojimi praznimi obljubami.
Vedno jih pomečem v koš,
saj mi nikoli ne koristijo.

Kje si? Pogrešam te.

Vidiš moje solze?
Zate tečejo.
Zate!
Zate!
Zate.
A tebi ni mar.

Ljubim te.
Ti je zdaj mar?



JAZ II.

Oprosti, ker moja
jeza vedno objame
tvoje trzajoče telo,
čeprav kričiš po odpuščanju.

Oprosti mi, ker mečem
telefon po tleh zaradi
tvojega enega sporočila,
kjer prosiš, naj ti odpustim,
ker te ne bo.

Oprosti mi, ker sem
takšna - črna kot nebo.

In verjemi, zraven tebe
sem in vedno bom sonce.