SAMOKLONIRANJE

SAMOKLONIRANJE

Pod podložnostjo svojih strasti
so stali pred mano na videz srečni
od raznoraznih telesnih želenj,
pristali so v sadu svojih blodenj.

Pravi ljudje so drugačnega kova,
v sebi so pristni v skladu neba,
a ti človečki so zgolj ličinke,
hoteli bi tisto, kar le njej se poda.

Zunanje življenje je izguba časa
zato ga imamo, da se vsak prepozna,
strasti in pohlep so čustva telesa,
a človek z voljo se jim ne preda.

Moč hipnoze je ostanek te volje
katero le tu in tam še kdo ima
večina med nami je telesu predana,
v njih je razvejan klon brez duha.

Tako govori izkušena in skromna oseba, lep, kar tekoč poetičen zapis.
Težave ljudi so v zgrešenem istovetenju, da so telo. Vsak šofer ve, da ni avto, malo ljudi pa, da so kot Duše nastanjeni v "avto-domu," da niso vozilo, ampak upravljalci, vozniki. Ker se vozila-telesa postarajo gredo za brikete, v plavž, krematorij, v pepel. Napačna identifikacija pa povzroča strahove in to upravičeno!
Tako "samoklonirani" trpijo, kar navsezadnje ni niti tako slabo, saj stiske človeka primorajo k spremembam.
Čestitke Tomi.