Ljubimec

Ljubimec

Rojeva se nov dan,
bo lep ali zaspan,
ptičice že žvrgole
pesmi njih veselo že done.

Ti pa ob meni si zaspal,
sanjaš sen o drugi prav,
na licu to ti piše,
nihče nasmeha ne izbriše.

Moje solze se sušijo,
ko gledam te v celo,
vse mirno je na tebi,
še malček svoj sen prede.

Pogled drsi po tebi,
tvoje pogozdene prsi
mirno snujejo svoj sen,
ko z usti te prebujam v dan.

Malček pa že malo miga,
sladko se prebuja,
malo se že dviga,
ko na usta nežno ga poljubim.

Ko se še malo poigram,
nanj se z usti prisesam,
kar postane lep, predan,
že žari mu glavica v nov dan.

Če ga pobožam,
malo z jezikom požgečkam,
dal mi bo glavico
in zagrulil veselico.

Bi ga vzela zdaj v se,
ali v sanjah je on z drugo že,
ki se s kroglicama igra,
nič sramu več ne pozna.

Naj poskusim zdaj vsaj malo,
dam ga vase za zabavo,
da okusim vso slast,
do njenega imena s tvojih ust.

Meni pa v jutru solze poteko,
le kaj iz tega bo,
zakaj še z mano si, povej,
raje pojdi zdaj naprej.


Lučka