ČASOVNA ZADRGA
s konicami nohtov
nastavljaš
magnetne ščite
galaktičnih poti
za svoja sonca igriva
od vesoljnega poka
pod podrto streho
samozavesti
je ostalo le prgišče
dum-dum streliva
nad razprto
nevronsko mrežo
v preprogramirani glavi
se je razpadla zataknjena
zadrga časa
črnoglede a nedojete
preroške dlani
gladijo gube
na neobdelanih poljih
tvojega obraza