VSAKDO BO SLIŠAL

VSAKDO BO SLIŠAL

Tu sredi srca sem čul mrmranje
v nekem neznanem jeziku vsem nam,
razumel sem v glavnem vse med presledki
kot da bi čital prevod mi neznan.

Nisem izgovarjal besede ne stavkov
odgovarjal sem nemo skozi um in srce,
prehodna toplina me je zajela,
bil sem ozarjen hvaležen za vse.

Vso doživetje lahko le citiram,
da smo vsi skupaj eno morje,
zakaj se otepamo vseh ras na svetu,
oni kot dež so, ne sušno gorje.

Vse se premešča kot val, ki ga vodi
sila neznana celokupnih moči,
iz davnin se presaja človek s človekom
v težnji da reši potomcem skrbi.

Naše so duše na zemljo prispele
ene so srečne, um jih redi,
a drugim je kamen neznano obilje,
še niso odkrili njegovih moči.

Tomii upam, da boš slišal tudi ti mene in za trenutek odložil delo in se nam pridružil na večeru, ki ga bomo priredili v začetku aprila