Naj me nekdo napiše

v tej tesni sobi
brez oken in sten
strastno objemam
svoje plišasto življenje

molk vztrajno izpira
besede z ust jeseni
zato so moje barve prazne
in dnevi samo očrtani
s topo konico nemira

ovit v krhko pajčevino
neizpovedanega
čakam
da mi nekdo
izsesa praznino

Tvoja praznina je še vedno polna bolečine. Najprej bolečino odloži, naj si odpočije.
Potem praznina pritegne vse kar je lepo in sije.
Trpka vendar lepa pesem.