Usedlina

v kožo si vtiram
mirno gladino tišine

v oko si stresam
žerjavico noči

sesedam se
v tvoje plamene

vame kapljaš

drobim se

postajam prah
svoje utesnjenosti

Dobra pesem, čestitke Damjan.

Največkrat morsko obarvana poezija, ki se včasih razplamti tudi do ognja in mesečine, ki pade v obraz, raziskuje in ponikne v zrklu in se v novem pogledu prebudi v pesem, pa vendar ostaja tako prepoznavna ... Legijozna - poezija ljubezni. Lepo!

Hvala, Svit.

Nuška! Smile

To si pa tako lepo povedala, da sem prav zardel, hehe... Smile

Hvala ti. L

lepo bodita,

Damjan