Mlada v srcu se bova poslovila

Jesen me vzela je v ranem jutru,
pramen las na tvojih prsih je ostal,
zavila ogenj vere sem v topel žarek,
želela v sebi, da bi te obvaroval.

Tolikokrat sva tukaj že obstala,
več ne štejem let, ne najinih poti,
ljubezen sva globoko v srce skrila,
a nisva znala žalost skriti pred ljudmi.

Sva hči in sin mogočne korenine,
eno deblo razpršeno v tisoč vej...
Mlada v srcu spet se bova poslovila,
a iste duše sij pospremil naju bo naprej.

Nuška Golobič je napisal/a:

Jesen me vzela je v ranem jutru,
pramen las na tvojih prsih je ostal,
zavila ogenj vere sem v topel žarek,
želela v sebi, da bi te obvaroval.

Tolikokrat sva tukaj že obstala,
več ne štejem let, ne najinih poti,
ljubezen sva globoko v srce skrila,
a nisva znala žalost skriti pred ljudmi.

Sva hči in sin mogočne korenine,
eno deblo razpršeno v tisoč vej...
Mlada v srcu spet se bova poslovila,
a iste duše sij pospremil naju bo naprej.

Nuška, KRASNA PESEM in FOTKA....
pohvala avtorju in "modelu"

Me veseli Nataška, predvsem pa to, da si nazaj Franci in rojeva se nova poezija Juhuu!

masterpiece OBEH.
krasno!

Nuška Golobič je napisal/a:

Jesen me vzela je v ranem jutru,
pramen las na tvojih prsih je ostal,
zavila ogenj vere sem v topel žarek,
želela v sebi, da bi te obvaroval.

Tolikokrat sva tukaj že obstala,
več ne štejem let, ne najinih poti,
ljubezen sva globoko v srce skrila,
a nisva znala žalost skriti pred ljudmi.

Sva hči in sin mogočne korenine,
eno deblo razpršeno v tisoč vej...
Mlada v srcu spet se bova poslovila,
a iste duše sij pospremil naju bo naprej.

Izjemna pesem! Hvala ti zanjo!

Vasja, sem prebrala tvoje komentarje in oprosti mi za pozno zahvalo, hvala tebi, me veseli. Lep večer