Tako nežno me sužnji ...

Le kako projeciraš besede
s hitrostjo trpke prevare,
da se usidraš mi v misli,
tiste najbolj čutne in prave?

Ko se prevajam v tvoj jezik
odpiram usta lutke iz porcelana,
v želji ujeti nek pristen dotik,
preden ostanem tiha in sama.

Tako nežno ljubezen me sužnji
in mi pred duri zrcala postavlja,
da vsakič ko skušam ji ubežati
na pragu se stara zgodba ponavlja.