ŽIVLJENJE JE...

Naslov sporočila: ŽIVLJENJE JE... Čet 22 Jul 2010 - 19:41

V rokah njegovih kitara, nemirna,
Okoli njenih bokov, krilo, do tal segajoče,
Noge obeh, nemirno se prestopajoče.

Ko struna njegova, prvič zavibrira,
Temperament v njej eksplodira,
Zasliši se topot ob les, njenih pet,
Skozi zrak, ritem divji, kastanet.

Iz oči ji navihanost žari,
Ko se v krilu rdečem okoli njega zavrti,
Se z boki mu dotakne rame,
Ritem strun njegovih, čisto jo prevzame.

Bakelj in sveč plameni okoli nje,
Zahtevajo, od prstov njegovih ritma še,
Hitreje, hitreje se ona vrti,
Glasneje, glasneje, kitara kriči.

Post Scriptum:
...kot flamenco...
...ko misliš, da se ustavi...
...se zasliši kastenete...