Robert Tudjina
Število prispevkov : 155
Starost : 58
Kraj : Ljubljana
Datum registracije : 22/07/2010
 | | Naslov sporočila: NIČ... Čet 22 Jul 2010 - 19:26 | |
| Kaj se ta privid, okoli mojih nog vrti?
Zakaj moja dlan, tako se zoprno poti?
Soparo dviguje privid, vročino ki znoji.
Post Scriptum!
Naj stopim se z vročino,
In kot čutil boš, naredi resnično,
Vse kar vidiš je resnica,
Življenje vzemi, kot sanje je vročica.
Svoj jaz spoznaš v nočeh,
Bojiš se izgubiti sled,
Do sebe, sebe, ja do sebe,
Ker veš, da proti jutru, izgubljene zebe.
Svoj jaz, z sencami prehitevaš,
Grehe svoje, župniku opevaš.
Vrata v raj, so ti nedosegljiva,
Z brcami vanje, postanejo še ona kriva.
Kaj ne vidiš, da izginjaš,
Zadnji snop svetlobe od sebe porivaš,
Kretnje ti ostajajo, kjer so se začele,
Kot žito padeš, ki so ženice ga požele.
Prepoten od iskanja, vržeš glavo v znak,
Nekdo ti šepne, da si junak,
Mar še boš načel nekje moč,
Da preživel boš naslednjo noč?
Sam si, ko se v tebi razkraja strup,
Sam hočeš biti, ko se loteva te obup,
In se predajaš prividom, v sencah vročine,
Znoj zakoplješ v dlani, dokler privida luč ne mine.
Post Scriptum:
Ko ti čakanje, upanje in ti sam ne pomenijo več nič.
| |
|
Kazalo 
Latest images 
Založba Literarni val 