SANJE

Kako boleče je spoznanje,
da ujela sem se v lastne SANJE!!!

Plod neumne domišljije,
ki v večno moro se ovije...
Eno telo, dve duši različni.
Ena te ljubi, druga črti!
Vojno bijeta v meni,
druga za drugo se ne zmeni!
A telo, zdaj za prvo,
zdaj za drugo, ohromelo bo.

Grem, ker moram iti.
Grem, saj nimam kaj izgubiti!

Le kaj lahko je izgubljeno,
če nikdar ni bilo dobljeno?!
Nesmisel pravi bori se v meni,
bega mi misli, da se šibijo koleni.
Zato moram daleč proč,
da najdem sebe, da poiščem obroč,
s katerim omejila misli bom te,
ki neprestano begajo me.

Zdaj grem, ker moram iti!
Grem, saj nimam več kaj izgubiti!!!

Nash

Večna borba v nas samih, intenzivnejše doživeta kot karkoli drugega. Tudi mene premetava Nash - brez skrbi, nisi sama. Luštna pesmica

Nuška Golobič je napisal/a:

Večna borba v nas samih, intenzivnejše doživeta kot karkoli drugega. Tudi mene premetava Nash - brez skrbi, nisi sama. Luštna pesmica

Hvala, Nuška.
Ko prebiram tole vašo poezijo, se mi zdi, da je moja bistveno prelahka, preenostavna...
zato sem vsakega komentarja zelooo vesela, pa tud če je kritika bolj "kritična", saj se iz tega nekaj naučim. Veliko raje vidim, če mi napišete: "to pa ne paše sem!", kot da kaj ostane brez komentarja...

Hvala za podporo v premetavanju.... ha-ha-ha