Ivo Frbežar - Jezikanja

Za zbirko Jezikanja Iva Frbežarja moram reči, da je je to njegova najradikalnejša, najinovativnejša in najbolj premišljena pesniška knjiga. Že v njegovih prejšnjih zbirkah je čutiti težnjo po "premagovanju mej jezika", ki mu prvenstveno ne rabi za polnjenje pesniške posode z novimi vsebinami .../... skuša odkriti praenote in jih sestaviti v nepričakovano, vznemirljivo zaporedje. .../... In zato prihaja mestoma do rebusoidnosti verza, do navidezne kakofonije, do "začrknjenosti, zadrknjenosti in zavrtljenosti v globodolini." .../... Gre za zbirko, ki skuša smelo odstirati tančice pesniške govorice, za zbirko, ki kljub navidezni hermetičnosti ni zaprta vase. Še več: je drhtavica, ki zmrazi.

Milan Vincetič, DELO - Književni listi, 1999

Kaos današnjega sveta krivic, bede in nasilja, ki ga skuša avtor nekako strukturirati v red, s tem, da odhranja trdno kompozicijo in obliko pesmi (štirikitične s štirimi verzi in podobnimi naslovi). Opazimo torej paradoks; za razpršenimi besedami, za odpravljanje wittgensteinovske meje, saj jih nenehno prestopa, kljub temu pa ostaja zvest nekakšni notranji ureditvi.

Irena Svetek, Literatura, 2000