Ivo Frbežar - Vaginalni manevri

... Frbežarjevemu opusu najbolj v oči bije dejstvo, da pesnik stavi na karto "arhaičnega pomenskega izročila". Kot da bi luščil staroslovanski besednjak in z lupo preučeval slovansko mitologijo. Ta površinska etiketa pa v njegovi dosedanji poeziji funkcionira kot izloček neusmiljene igre z jezikom, z besedami, s šokantimi gradacijami, čeprav gradi pesem kot celoto na način zlaganja lego kock. Trud in želja po invenciji sta pri Frbežarju tisto gonilo, ki ga nosi v raziskovanje metafore, večpomenskost, skrivnosti in nenazadnje na pot lastnega izraza.
Najnovejša pesniška zbirka Iva Frbežarja nosi naslov Vaginalni manevri. Verjetno bodo bralci pomislili, da gre za kakšen hard erotični eksperiment ali celo pornografijo. A temu ni tako, saj je Frbežar ostal zvest sebi, vsaj v etiketi, da je še vedno raziskovalec skrivnostne in v podkleteno temo ovite človekove zavesti. ...
.../... Ženska iz temeljnega dela Frbežarjeve zbirke je več ali manj temna ženska; pesnik zapisuje verze - mestoma zelo hermetične - o pogubljeni ljubezni, miselno črnogledi erotiki in sploh sfiženi človeški naturi. Za vaginalne manevre je gotovo značilen eksperiment, če imamo v vidu dosedanje Frbežarjevo ustvarjanje. Kot da bi se avtorju odpiral nek nov svet znotraj že zakoličene poetike. Prav temna ženska v tej zbirki priča o novi artikulacijski taktiki, ki jo med sodobnimi pesniškimi samohodci težko primerjamo s kakršnokoli poetiko .../... Vaginalni manevri so najbrž zaobljuba, da se bodo turbulence njegovega ustvarjalnega duha še naprej tako vitalno in tudi "eksperimentalno" prelivale na papir.

Jurij Hudolin, iz spremne besede h knjigi


... Pesnik ima, čeprav vedno piše iz samega sebe, to zmožnost, da se distancira in pretihotapi v drugo osebo - tedaj govorimo o pesmi vložnici. Prešernova Nezakonska mati pomeni prvi poskus moškega spoznavanja ženske v slovenski poeziji. Ivo Frbežar je svoje Vaginalne manevre napisal prav v želji po takšnem spoznavanju in tudi približevanju. Bralcu se razpre kot pesnik z lastnostmi androgina - v prvem delu, ki je nekakšna geneza, ustvari pogoje za svojo pesniško vizijo, v drugem pa spregovori še iz perpektive nasprotnega spola. Ženska je zanj resda klasično dojeto, erotično bitje, toda pesmi se znotraj tega konteksta razlikujejo, vživljanje v različne vloge in govorne položaje je avtorjev značilen postopek. S tem ponazarja žensko večplastnost, njeno širšo, doslej zanemarjeno človeško razsežnost.

Klemen Pisk, iz spremnega zavihka knjige