Na poti proti koncu

Na poti proti koncu

Ne glede na to, kaj smo v našem življenju počeli ali bili,
nekega dne vsi pridemo do konca naše življenjske poti.
O tem, kaj je na njenem koncu, obstajajo različna mnenja.
Upamo, da se na koncu vsake poti neka nova pot začenja.
Ker upanje umira zadnje, človek do svojega konca hrepeni,
da bi na svoji poti odkril tisto pot, ki vodi proti večnosti.
Vsi premišljujemo, s kom in kako priti do sreče in izobilja,
a na koncu, ne glede na izbrano, pridemo do istega cilja.
Zato je bolj kot cilj pomembna družba na naši poti do tja.
Pot je lepša, če imaš, na poti do konca, ob sebi prijatelja.
To, kar sem jaz napisal, ni prav nič novega in vemo vsi mi.
Le zakaj je potem na poti do konca toliko razočaranih ljudi?

Zato ker se premalo zavedajo svojega sebstva, torej , da je sreča odvisna od njih samih. Najlažje je za svojo nesrečo in razočaranje kriviti..druge..

Moje mnenje o upanju, pa je v mojem podpisu
Lep dan.Opran.

Mateja Kožar je napisal/a:

Zato ker se premalo zavedajo svojega sebstva, torej , da je sreča odvisna od njih samih. Najlažje je za svojo nesrečo in razočaranje kriviti..druge..

Moje mnenje o upanju, pa je v mojem podpisu
Lep dan.Opran.

Naj še samo dodam znani rek: Ni poti do sreče, sreča je pot.

ah.. saj raz je le nekaj, česar ni.
očarani znamo biti.
potem pa se kdaj pritihotapi en majhen raz..

na koncu poti.. lahko povem: večini je žal za Ljubeznijo. da so jo pustili spolzeti med prsti..