Feri Lainšček - Sprehajališče za vračanje

Manjše ravninsko mesto ob reki. Malomeščansko okolje, ki je izrazito
zaznamovano s svetohlinstvom in dvojno moralo. Duša pokojnika se ponoči
kot blodeči duh ali lemur vrača v hišo še živeče žene. Pokojnik je umrl
nasilne smrti, zato njegova duša še ni našla miru. V javno hišo z
imenom Dolce vita ponoči zahajajo tudi možje iz mesta. Podnevi se hiša
zagrinja v molk in njene stanovalke živijo v samoti. Duša kurtizane se
med spanjem spreminja v môro. Blodi naokoli, prihaja ljudem v spanje in
jim prinaša moreče sanje.

Vdova Tereza, mlada ženska, ki je lani izgubila moža, se postopoma
vrača v življenje. Prihaja k skritemu ljubimcu, gospodu, ki ji že nekaj
časa dvori. Terezin ljubimec je gospod Goldinski, mestni bankir, ki se
očitno ukvarja tudi s sumljivimi posli. Tereza ga pod večer skrivaj
obišče v njegovi pisarni in ljubezen med njima se razplamti. Ljubimca
se ponoči sestaneta ob reki. Zalezuje ju le blodeči duh njenega
pokojnega moža. Tereza in Goldinski se na rečnem bregu prvič ljubita.
Duh njenega pokojnega moža v Goldinskem prepozna spletkarja, zato
prizora ne doživlja le kot izdajo. Tereza, ki se je povsem predala
ljubimcu, se počuti krivo, saj je Goldinski poročen. Tolaži se z
mislijo, da je njuna ljubezen iskrena in je to lahko v opravičilo. Tudi
Goldinski, ki je doslej še spletkaril in kalkuliral, je zdaj
zaljubljen. Ne zahaja več v javno hišo, kjer je doslej obiskoval
kurtizano. Zanemarja tudi ženo. Ta sicer ve za njegove nočne izlete, a
jih, že povsem otopela, na tihem dopušča. Kurtizana Silvana, ki jo je
Goldinski doslej redno obiskoval, ga pogreša. Hrepenenje po njem ji
daje vedeti, da je zaljubljena.

Življenje v mestu še zmeraj teče v ustaljenem ritmu. Meščani skrbijo za
svojo lepo javno podob, v ozadju pa vlečejo niti mogotci, ki imajo
zveze tudi s podzemljem. Goldinski namenja razmerju s Terezo vse več
časa, obenem pa se zaveda, da lahko taka zaljubljenost ogrozi njegov
položaj v skupnosti. Silvana sumi, da jo je Goldinski pustil na cedilu
zato, ker se je znova zbližal z ženo. Njeno razočaranje se stopnjuje,
ker ji je bogataš svoj čas obljubljal, da jo bo rešil iz bordela, ona
pa mu je to naivno verjela. Goldinski prihaja zdaj že tudi k Terezi na
dom. Vse pogosteje ostaja pri njej do jutra. A tu se ne počuti povsem
sproščeno in lotevajo se ga dvomi. V Terezini hiši nato ponoči zopet
začuti čudno prisotnost in za hip uzre senco, ki si ji ne ve pojasniti.
Tereza mu pove, da duh verjetno res prihaja iz onostranstva, a je
prepričana, da jima ne more škodovati.

Goldinski se v stiski po dolgem času zopet zateče v javno hišo.
Prijateljici Silvani zaupa o svojem skritem ljubezenskem razmerju.
Silvana je razočarana in ogorčena, a mu tega ne pokaže. Tereza se še
zmeraj predaja ljubezenskemu sanjarjenju. Tudi v sanjah se nizajo le
podobe, ki pričajo o njeni sreči. Pred jutrom Tereza v sanjah zagleda
kačo, ki ima za hip s človeški obraz. Tlači jo môra, a se ji ne
prepusti. Ponoči nad mestom vršijo lemurji, blodeče duše pokojnih, in
môre, blodeče duše spečih. Terezo zopet tlači môra. Prepričana je, da
se ji prikazuje nekdo, ki ji zavida ljubezen in srečo, zato najde v
sebi novo moč in zopet premaga strah.

Lemurji in môre se srečujejo na sprehajališčih za vračanja in tožijo o
svoji nesreči. Blodeča Silvanina duša ugotavlja, da Terezi ne more do
živega. Žalostna in obupana blodi med duhovi nad mestom. Silvana se
zbuja iz sanj izčrpana in zbegana. V njej dozoreva spoznanje, da Tereza
ni kriva njene nesreče, temveč je pravzaprav tudi sama žrtev
Goldinskega. Blodeči duh Terezinega pokojnega moža in Silvanina blodeča
duša se srečata. Pokojnik ji zaupa, da ga je dal umoriti prav
Goldinski. Silvana, ki v sanjah izve, da je Goldinski naročil umor
Terezinega moža, se odloča, kako naj ravna. Ali naj ga izsiljuje, da bi
pusti ljubico, ali pa naj ga naznani? Silvana in Goldinski se po dolgem
času ljubita. No, očitno je, da med njima ni več ljubezenskega ognja.
Silvama mu namigne, da ve resnico o smrti Terezinega moža. Goldinski se
zaveda, da prihaja resnica na dan. Čeprav ne ve njenega izvora, je
prepričan, da mora govorice na vsak način zatreti in preprečiti.

Tereza - zdaj polna občutkov krivde - gre na možev grob. Čuden piš
vetra ji naznani, da se bo zgodilo nekaj usodnega. Goldinski se odloči,
da bo dal Silvano likvidirati, saj ji bo le tako zares zaprl usta.
Skrivnostni lepi mladenič Silvano pod pretvezo zvabi k reki. Tam se
ljubi z njo in jo med užitkom zadavi. Silvanino truplo plava v reki.
Njena duša postane blodeči duh, ki zaradi svoje krivične smrti blodi
nad mestom. Lastnica javne hiše najde Silvanino pismo. V njem je
zapisana resnica o smrti Terezinega moža. Lastnica javne hiše se
odloči, da bo pismo izročila Terezi. Ta iz pisma izve resnico o moževi
smrti. Goldinski je naročil njegov umor zato, da bi si tako odprl pot
do nje.

Tereza gre k eremitu in kupi strupeno kačo. Goldinski jo čaka v
pisarni. V čardi orkester začenja večerni program. Tereza in Goldinski
se ljubita. Tereza mu izroči škatlo s skrivnostno vsebino in odide.
Goldinski odpre škatlo, v kateri je kača. Goldinski, ki ga piči
strupena kača, v mukah umre. Njegovo dušo pričakata lemurja, blodeča
duhova pokojnikov – Silvane in Terezinega moža.

Zadnji 93. spev

Spet padlo je na lepo krsto
res žalostne prsti – prgišče.
Vestalka ( verz za ženo zvesto! )
zaman je čuvala ognjišče.
Pogrebci pa na promenadi,
ki mu bo zadnje zatočišče,
so si po purgarski navadi
še javno in uradno rekli,
kako so ga imeli radi.

Že jutri vse bo čas pretekli.

Čez dan se bo vršil konklave,
čez noč izginejo fascikli.
Brez godbe, sablje in zastave
bo stopil nov vodnik iz vrste.
Štel bo denar in svete krave
ga bodo lizale med prste.
Pod mizo pa, kjer so drobtine
bo našel kaj za nižje kaste.

A tiste čvrste korenine,
ki dvigajo drevo pokonci,
pognal bo zopet tja v globine,
kjer vražje ponve so in lonci…
( Vse zgodbe se pač ponovijo,
žal možni so različni konci. )