Reševalna akcija
Vsakič, ko vstopim v dvigalo, se sam sebi zdim junak.
Počutim se, kot se počuti na jedrski podmornici vojak.
Tolažim se, da v modernem dvigalu ne more iti nič narobe.
Če ne prej, te iz njega rešijo potem, ko greš po gobe.
Ko se dvigalo med nadstropji ustavi, me to ne skrbi.
Načrt reševanja obstaja, zato bomo kaj kmalu rešeni.
V dvigalu postaja zatohlo in luč nad nami utripa,
medtem pa se na hodniku že zbira reševalna ekipa.
Žal hišnik ravno odhaja na morje, čeprav nismo avgusta.
Lahko nas reši, če počakamo do konca njegovega dopusta.
Ostali prisotni ugotovijo, da imamo verjetno dovolj zraka.
Upajo le, da zračnikov zaradi prepiha, ni zamašil sosed Jaka.
S tem, kdo bo poklical serviserja, pa se nimajo časa ubadati.
Konec tedna se vsem, ki pridejo mimo, nekam grozno mudi.
Zaradi priprav na veselico imajo gasilci pomembnejše delo,
kot pa je reševanje cepcev, ki jih je lastno dvigalo ujelo.
Ker smo že lep čas v dvigalu, se ostali stanovalci jezijo.
Od hoje po stopnicah jih že pošteno njihove noge bolijo.
Sporočijo nam, da bo rešen tisti, ki do ponedeljka zdrži.
Tedaj se bo oglasil mojster, ki za popravilo dvigala skrbi.
A ker je pravi mojster, pravega orodja nikoli nima s seboj.
To pomeni, da se še malo podaljša naš med-nadstropni boj.
Ko končno spet stopimo na ljuba, betonsko trdna, tla,
vsi prisotni ponosno zaihtijo: »Živela reševalna akcija!«
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
.
