Nekoč ljubezen je živela.
Balzam dušam dveh teles.
Pa je rasla, bogatela,
dihala, lebdela,
tkala tenko, močno vez.
Potem se ljubezen je množila.
Iz dvoje duš rodila več.
Se zdela je utrujena in pozabljena,
zapostavljena in izgubljena,
zato se je preprosto odselila.
Odšla je sama in brez sporočila,
ne vem ne kam, ne kod,
nekam daleč
tja med duše izgubljene.
Odsotna in navidez nedosegljiva.
Duši dve sta se ohladili,
ne iščeta ljubezni več.
Ljubezen se ne sme iskati,
ker gre rada takšna preč.
Morda nekoč se bo vrnila,
morda na kavi oglasila.
Morda ne bo postala
samo klic spomina.
Če kdaj srečaš, ljubezen izgubljeno,
jo lepo, lepo pozdravi.
Neguj jo, ne naganjaj,
morda objem tvoj
njej bo pravi..