MOJI ...
Obraz tvoj nem je v bolečini,
praviš, da vse so le spomini,
življenje tvoje in z njim sanje,
je le resnica, ki stopa vanje ...
In bil je čas, ko si živela,
tudi zdaj bi, če bi le hotela,
a ti se ne boriš, umreti si želiš,
čemu? zakaj? Res misliš, da ni poti
nazaj?
So poti, le malo se ozri,
pozabi na te temne dni ...
Bori se, ne obupaj, življenju spet
zaupaj,
Hočem da živiš in z mano se smejiš ...
Veš, za srečo je potrebno malo,
tudi zate sonce spet bo sijalo,
na svetu niso le krivice,
naj nasmeh objame tvoje nemo lice ...