takrat sva imela morje
bila je vojna
midva pa sva se
odpeljala na morje
otoki so varni
si rekel
in stara barka
je z nama na krovu
dosegla pristan
bil je prazen
zaselki so bili prazni
ceste so bile prazne
obale so bile prazne
nikogar nikjer
le v smer Velebita
se je zaganjala smrt
tesnoba se je kot sveža smola
razlila po skorji
tekla sva
preko prežganih reber kopaste gore
sva se povzpela na vrh
da z vrha vidiva morje
otok se je
z nama v naročju odmikal
daleč stran
do odprtega morja
nikoli še ni bilo bolj globoko
prelivalo se je kot olje zrelih oliv
rdeča zemlja
rdeče vino
esence
ki jih je iztisnila gruda
so zgoščale zrak
galebi nad nama
so v mehkih krogih
brisali meje modrin
in deviške obale
je krožnica srkala vase
takrat
takrat sva imela morje
avtor: Olga Kolenc