Prisedla sem in Bog si bil na moji desni. Prihodnost, ki sva jo začutila oba, ko sva si prisegla sedanjost, radost ob pogledu, pretok iz srca v srce, ko sva si stisnila dlani.
Dva dneva in dve noči sem bežala pod nebesa misli o tebi.
Tvoje ime je razsvetlilo temo, v katero sem zašla in pozabila v njej, kako lepo je živeti iz srca.
Tvoje nemške oči na poljski zemlji so se zdele kot čaroben humor božanskih poti.
Najini atmani v brahmanu... Valovala sva na Ljubezni karmičnega poročnega plesa. Ljudje so videli erotiko in kurjenje, niso pa videli Enosti, ki je najina že od začetka časa. Vodil si me, z očmi v katerih sva se pod utripanjem luči stapljala z najžlahtnejšimi kamasutričnimi pozami. Dotikal si se me z eksplozivno močjo, ostal si v in na koži. Bila sva. Magičnost. Čarovnija. Namen najinega tuzemnega življenja. Pogrešala sem te vsa ta leta. Iskala sem smisel, tako polovična, tako prazna. Brez besed, ko sem pustila, da si, da sva, na plesišču, ki nama ga je naklonilo vse Božje. Namen in odločitev Najvišjega, podpisana s strani Bude, Jezusa, Višnuja. Vsi najini mali služabniki (Freya, Eros, Amon Ra, Mati Marija in drugi) so se posedli in nama dali prosto pot, božali so najini duši.
In nato si odšel... Čakala sem te... Odšla sem, a me je Ljubezen izpred garderobe vrnila nazaj na plesišče.
Nič nisem imela povedati. Govorile so pesmi in solze, ki so kapljale v ritmu progresive. Minevalo je... In tvoj dih je pristal na vratu, tvoje prsi, tvoji boki na moji hrbtenici, prebujala se je kundalini dvojna kača.
V poljube sva si nalila pivo, v kadilnici sva z dimom jointa posvetila najino vseobsežno Ljubezen.
Vse do tebe... Leta so se mi štela, nalagala ena na drugo. Čakala sem nekoga, da me najde, da me ljubi, da me želi in ne zahteva spreminjanja, da me začara z dotiki, alfa samca, ki ga ne bi želela posedovati. Prišel si, E Manuel. Ravno v trenutku, ko sem se izgubila v izgubljanju. Ljubezen si prinesel. Tvoja koža je bila nežnejša od ženske, tvoja moč silovitejša od atomske bombe. Tvoj vonj bolj privlačen kot sandalovina, tvoj okus bolj privlačen kot vrtnice. Odkril si globine, spomnil si me na življenje, spomnil si me na enost telesnosti in zato sem kot galaktični rezervoar seksualne energije počila v sončnem jutru privzdignjena na fontani tvoje ljubezni. S prelivom, ki ne vem od kod se je vzel. Stisnjena nate. Okronana z vročim semenom, s časom, ki se imenuje neskončnost.
Reiki, tvoj klic, moje solze srečnosti. O Bog, kako milosten si!
Nemčija postaja vse bolj domača. Vem, da imaš ženo in otroke.
Zaradi tebe upam, da obstaja nekdo, ki me bo ljubil tako kot si me naučil Ti. Nekdo, ki bo moj Bog, jaz njegova Boginja. Ljubim te, Manuel. Ljubim kot se ljubi prave prijatelje. Ljubim bolj kot znam napisati, bolj kot znam pokazati.
Karmično srečanje. Potovanje v Enost. Hvaležna sem Ti. Vso Ljubezen pošiljam Tebi in dušam, ki so ob Tebi. Pošiljam svetu, pošiljam, da jih ozdravi.