Prosojni zvezdni prah
razjeda slanost vek,
ko se biseri kotalijo vsevprek.
Bela blazina, mehka kot svila,
objema kodre svetlih las
ko pivna bolečino srca.
Na hladno kožo mesec seda,
s poljubi nežno polzi po sledeh
tvojih nedavnih objemov.
Novo se jutro rojeva, na obronkih gora,
sonce pozdravlja nov dan,
s toplimi žarki popije temo
in poljubi mesec v slovo.