Ne vem kdo si
v velikem mestu
tavaš sama
v podzemni železnici
podobna si mi
podobna svojemu
skrivnemu oboževalcu
s pištolo v torbici
ubijaš poglede
ne slišim te
v zvonenju telefona
ne slišim v recitiranju
pesnitve
nisi še zapisana
v notesu z imeni
in vendar
moji prsti
božajo tipke
na tvojem klavirju
Ana
čas se je ustavil
na postaji
številka tri.