Počasi stopam po mračni cesti
in težko je najti nekoga, ki ga iščeš
skozi življenja in v trenutkih, ko ga potrebuješ,
da ti pove, kako imaš vendarle prav.
In, trenutek, da je pravi, ker stopi predte,
iskalec in popotnik skozi eone
in besnenja divjih oceanov,
izničevalcev skoraj vseh sledi v pesku
sončevih in mesečevih kreacij te obale.
Moji koraki so tihi v mračni modrini
in zares težko je najti nekoga, ki ga iščeš,
vendar veš, da je tam, kjer si ga pustil
v svojih mislih, v času in nekem življenju.
Pustiš, da ti pove, kako te sliši,
medtem, ko v daljavi zamolklo grmenje
na odprto dlan dežuje neskončno sledi tega dne,
ko sem te iskal.
Previdno stopam po mračni poti
in težko je priti do nekoga, ki ga iščeš
in misli, ki mu jo daruješ, vendar ne iščeš povračila.
Resnično, vsekakor moram priti tja,
nosilec, iskalec, popotnik skozi sebe, vase.
V spreletu moraš najti pravi trenutek, ko si priznaš,
da je tudi upravičen strah nemočen pred tvojo vero
v pot, ki jo spoznavaš in ji slediš.
Moji koraki tiho odmevajo v mraku
In žvenket verige.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
