Odmev v tišini

Naslov sporočila: Odmev v tišini Sob 13 Sep 2008 - 15:04

Počasi stopam po mračni cesti

in težko je najti nekoga, ki ga iščeš

skozi življenja in v trenutkih, ko ga potrebuješ,

da ti pove, kako imaš vendarle prav.

In, trenutek, da je pravi, ker stopi predte,

iskalec in popotnik skozi eone

in besnenja divjih oceanov,

izničevalcev skoraj vseh sledi v pesku

sončevih in mesečevih kreacij te obale.

Moji koraki so tihi v mračni modrini

in zares težko je najti nekoga, ki ga iščeš,

vendar veš, da je tam, kjer si ga pustil

v svojih mislih, v času in nekem življenju.

Pustiš, da ti pove, kako te sliši,

medtem, ko v daljavi zamolklo grmenje

na odprto dlan dežuje neskončno sledi tega dne,

ko sem te iskal.

Previdno stopam po mračni poti

in težko je priti do nekoga, ki ga iščeš

in misli, ki mu jo daruješ, vendar ne iščeš povračila.

Resnično, vsekakor moram priti tja,

nosilec, iskalec, popotnik skozi sebe, vase.

V spreletu moraš najti pravi trenutek, ko si priznaš,

da je tudi upravičen strah nemočen pred tvojo vero

v pot, ki jo spoznavaš in ji slediš.

Moji koraki tiho odmevajo v mraku

In žvenket verige.

Naslov sporočila: KOMENTAR Sob 13 Sep 2008 - 16:30

Vsak se na svoj način in v skladu z spoznanji srečuje z Jazom iz mnogih
prejšnji življenskih vlog - predstav, ki mu vstopajo v zavest. Ti, kot mislec
in poet skušaš bralcu to tudi pokazati, da bi morda prepoznal podobne
vzgibe in ga ohrabril na poti k Sebi. Bodi dobro, Mark .

Naslov sporočila: Re: Odmev v tišini Sob 20 Sep 2008 - 14:42

Hvala, bruder Wink

Naslov sporočila: Re: Odmev v tišini Tor 1 Jun 2010 - 14:47

[/quote]
V spreletu moraš najti pravi trenutek, ko si priznaš,
da
je tudi upravičen strah nemočen pred tvojo vero[quote]

V spreletu bom odnesla tole s seboj.

» Odmev