Brodolomec v morju nasprotij

Takole, v soparnih poletnih večerih,

ko se izgubi ves dnevni hrup

se mnogokrat ozrem v prostrane globine vesolja

in s pogledom ujamem bledi mesec,

s svojim praznim n žalostnim nasmehom.

Pravijo mu Nedolžni, a jaz se

kot majhen v globini sprašujem

ali sem svoboden tudi jaz



Mnogo težavnih in preveč morečih poti in stvari sem videl.

Dežne oblake, ko potujejo mimo suhih, osušenih dežel

in drobtine kruha, ki padajo poleg umirajočih teles

In mati s svojim sinom

In očeta z lopato v roki

In kri na nabornem spisku,

čevlje brez podplat

in visoke jahalne škornje.

Mlado učiteljico z dijaki in učence za kompjuterji

Razočaranega pesnika z raztrganim papirjem

In črno ter belo

In modro in naivno.

Stare stvari za moje oči

in stare za naše premlade



Takole, v soparnih poletnih večerih

dvignem včasih pogled tja,

kjer bledi mesec tiho in mirno opazuje

vsa gibanja, dobra in slaba

in ob tem spoznanju se kot majhen v globini sprašujem,

je mar tudi on nedolžen?

Bistre spremljevalke zvezde na temni, modri preprogi

so lahko same zase raj,

vendar za nas le dobra slika in skrita želja

siromašnih in nevednih iz našega postavljanja

in odvzemanja ter dodajanja koščkov mozaika

nekega prevzetnega mišljenja.



Bledi mesec in prstan svetlobe

so lahko le moje ali tvoje misli in

tudi midva zmoreva videti stvari kot je

prepoten starec na njivi svojih njiv

s svojim prijateljem plugom in ostarelim konjem.

In nagrobne spomenike ter njih obiskovalce, s svečami v rokah.

Lahko žensko, ki ki naslonjena ob zid vsvojem krilcu

spleta mreže in lovi koščke svojega vsakdanjega obeda.

In mati sedmih otrok, ki peče kruh

in očeta, ko s svojo staro svetilko išče v temi črno zlato.

Mlado dekle, ki ki skozi solze gleda sliko

ljubezni v težkih škornjih

In Mladeniča, ki šteje dneve

In mlado tele, ko ne ve, kam ga bodo odpeljali

In svoje življenje, ki je brodolomec v morju nasprotij

ter mnogo drugih stvari lahko opazim s svoje Skale Sveta.



Pogledam mesec, kako v obsijan z zvezdnim bliščem

na temno modri preprogi tiho in mirno opazuje

vsa gibanja, dobra in slaba ter vabi, da ga kličejo Nedolžni.

Vendar jaz, kot majhen v globini vprašujem:

" Mar nisi vsega tega videl tudi Ti? "